Franc FALE

Po končani osnovni šoli se je izučil kovaške in ključavničarske obrti. Med vojno je že leta 1942 začel sodelovati v NOB in leta 1943 je odšel v partizane. V bojih je bil nekajkrat ranjen in potem večkrat odlikovan. Njegovo partizansko ime je bilo Toledo. Konec vojne je dočakal kot komunist in oficir VDV. Po vojni se je zanj začelo delovno obdobje, ob njem pa študij, za katerega je bil med vojno prikrajšan. Diplomiral je na višji pravni šoli v Mariboru in bil v začetku leta 1947 izvoljen za sodnika okrajnega sodišča v Gornjem Gradu. Kasneje je kot sodnik služboval še v Šoštanju in Slovenj Gradcu. Leta 1954 je prišel v Železarno Ravne in bil leta 1962 izvoljen za predsednika Občinskega ljudskega odbora Ravne na Koroškem. V tem času so bili v občini urejeni številni problemi na področju zdravstva, komunale in drugih javnih služb. Po preteku mandata se je Fale ponovno vrnil v železarno. V času, ko je živel na Ravnah je bil republiški in zvezni poslanec, deloval pa je tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Deset let je bil predsednik Sveta Koroške osrednje knjižnice in predsednik Koroškega aerokluba. Njegova strast sta bili kultura in likovna umetnost. Pripisane so mu velike zasluge za nastanek Forme vive in dejstvo, da je Likovni salon na ravenskem gradu dobil svoje razstavne prostore. Leta 1970 je postal direktor Železarne Ravne. Na čelu železarne je bil deset let in ta čas je prinesel velik napredek tako v proizvodnji, širitvi obratov kot tudi avtomatični obdelavi podatkov in računalništvu. Ob koncu službovanja je bil tri leta svetovalec poslovodnega sveta. Leta 1982 se je upokojil.