Fran NEDELJKO

Mladinski in ljudski pisatelj Fran Nedeljko se je rodil v Rakovcih pri Ormožu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Tomažu, 4. razred na Ptuju, kjer je tudi dokončal gimnazijo. Ker ga starši niso mogli podpirati, da bi nadaljeval študij v Mariboru, je vstopil kot klerik v frančiškanski red provincije sv. Ladislava v Zagrebu, od koder je bil po končanem noviciatu premeščen v Varaždin. Toda tu se kot navdušen Slovan med madžarskimi tovariši ni počutil dobro, zato je zapustil samostan, se vrnil v domovino, kjer se je pripravljal za izpit za mariborskega učitelja, a študija ni dokončal. Leta 1841 je bil zaposlen pri Ivanu Miheliču na Ptuju, od koder je prišel septembra 1885 za uradnika k banki Slavija v Ljubljano, kjer je deloval do septembra 1927. Seznanil se je z nekaterimi ljubljanskim književniki, pogosto se je družil predvsem s Cimpermanom.

Pod psevdonimom Dominicus in Prostoslav S. Sekolov je po lastni priredbi izdal Narodne pripovedke za mladino. Iz knjig in časopisov je zbral Narodne pripovedke in pravljice (1889). Poslovenil je Andersenove pravljice (1896) in Hauffove pravljice (1907). Iz nemščine je prosto priredil zgodovinsko povest S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina (1887), povest Naselnikova hči, cvetlica pustinje (1887) in Don Kihot iz Manče (1890). Izdal je tudi zbirko izpeljivih poskusov iz fizike z naslovom Mali vedež (1900). Iz avstrijske zgodovine je zajel snov za svoje poljudne spise. Opisal je Postojno, Postojnsko jamo in okolico (1901) ter opisal Rusko-japonske vojne (1904).

Narodne pripovedke za mladino so sestavljene iz dveh zvezkov. Prvi je izšel leta 1884, drugi pa 1887. Oba je založil in uredil Janez Giontini.