Otroška leta je preživela v Rogoznici pri Ptuju. Po osnovnošolskem izobraževanju je končala gimnazijo na Ptuju (1962), kasneje pa ob delu še učiteljišče v Mariboru (1968). Leta 1962 se je preselila na Videm pri Ptuju in se na tamkajšnji osnovni šoli zaposlila kot učiteljica razrednega pouka. Tu je delala do upokojitve leta 1997. V letih 1993–1997 je opravljala funkcijo ravnateljice.
Že kot mlada učiteljica se je navduševala nad kulturo. Leta 1963 se je vključila v gledališko sekcijo Kulturnega društva (KD) France Prešeren Videm pri Ptuju, kjer je delovala skorajda pol stoletja, v letih 2001–2008 je bila tudi njegova podpredsednica. Sprva je bila dejavna bolj kot igralka, po letu 1998, ko je gledališka dejavnost na Vidmu ponovno zaživela, pa je prevzela režisersko taktirko. Med najbolj odmevnimi igrami, ki jih je postavila na oder, so bile Gospa poslančeva, Pesem klopotcev, Samorastniki, Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni, Čarobnice, Pikica in Tonček, Vaja zbora, Babja kmetija, Avdicija, Čaj za dve in druge. Kot mentorica gledaliških skupin na videmski osnovni šoli je za gledališko dejavnost navduševala tudi mladino. Svoje režisersko znanje je prenesla še na oder KD Skorba, s katerim je sodelovala od leta 2003 naprej.
Zraven režiserskega dela je bila dejavna tudi kot mentorica literarno-recitatorske sekcije KD Videm. Za prireditve ob občinskih in kulturnih praznikih je pripravljala scenarije, gledališke skeče in improvizacije ter sodelovala pri pripravi razstav in literarnih večerov v videmski Drvarnici. Leta 1999 je v domačem kraju organizirala snemanje videofilma Čudovita pokrajina, bogata kulturna dediščina s poezijo Franceta Forstneriča, ob petdesetletnici snemanja filma Svet na Kajžarju (2002) pa pripravila kulturno prireditev z ustvarjalci filma.
Imela je tudi pisateljsko žilico. Leta 2001 je izdala svojo prvo knjigo Prpreki iz naše šole, v kateri je strnila vtise in pripetljaje iz svojih učiteljskih let. V videmskem občinskem glasilu je redno objavljala prispevke o kulturnem dogajanju v kraju, zlasti v zvezi z delovanjem gledališke sekcije KD Videm, sodelovala pa je tudi pri pripravi zloženke Srakačeva pot (2004), ki opisuje del videmske kulturne poti. Kot aktivna članica Športnega društva Videm, v katerem je sovodila pohodniško sekcijo, je leta 2005 uredila zbornik 70 let športnega društva Videm. Za občinski zbornik je leta 2011 pripravila prispevek Društveno življenje v občini Videm, ob 100-letnici organiziranega zborovskega petja v videmski župniji pa leta 2013 še zbornik Sem pevec in peti je vse mi na sveti.
- priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti za posebne zasluge in prizadevnost v kulturi (2002)
- srebrna Linhartova značka (2002)
- bronasti grb Občine Videm pri Ptuju (2014)
J. Šmigoc: V spomin Mariji Černila (1943-2014). V: Naš glas: glasilo občine Videm, letn. 20, št. 4 (dec. 2014), str. 48.
M. Vinko: 80 let kulturnega društva, tamburaškega orkestra in gledališke skupine v Vidmu (1923-2003), Videm pri Ptuju, 2003, str. 23.
M. Černila: Prpreki iz naše šole. Samozaložba, 2001, str. 50-51.
