Kmetijstvo je študiral na Češkem. Po končanem študiju in praksi je od leta 1880 dalje služboval na vinarski in sadjarski šoli na Slapu pri Vipavi. Leta 1884 je postal tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani in državni potovalni učitelj. Leta 1900 je postal ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani, leta 1921 pa njen predsednik. Zelo si je prizadeval za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe, ki je v njegovem času imela okrog 10.000 članov in 60 podružnic. Do začetka prve vojne je vodil obnovo vinogradov in uvajal evropske vinske in sadne sorte. Leta 1919 je bil upokojen.
Bil je član številnih gospodarskih in političnih organizacij. Med drugim je bil tudi podpredsednik upravnega sveta Jadranske banke ter član vodstva Samostojne kmetske stranke. Zavzemal se je za razvoj kmetijstva na Kranjskem nasploh in še posebej za živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo. V vseh panogah kmetijstva je uvajal sodobne moderne metode in pripomočke. Strokovne prispevke je od leta 1880 objavljal v Novicah, katere je med leti 1884-98 tudi urejal. Med leti 1884-1917 je bil tudi urednik Kmetovalca. Objavil je nad 1000 prispevkov, izdal je 6 samostojnih publikacij. Za monografijo Avstro-ogrska monarhija v besedi in sliki je leta 1891 opisal kranjsko deželno in gozdno gospostvo, lov in ribolov.
Mlekarstvo, Ljubljana 1884
Oeseterr—ungarisch. Monarchie im Wort und Bild, Krainische Land- und Forstwirtschaft, Jagd u. fischrei, 1891
Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdlovanja in oskrbovanje šolskih vrtov, Ljubljana 1888
Odprto pismo Bohinjcem, Ljubljana 1901
Kmetijske razmere na Kranjskem, Ljubljana 1902
Določanje tolščobe v mleku, Lljubljana 1908
Poglavje o govedoreji na Kranjskem, Ljubljana 1909
L. Steuert: Soseda Razumnika prašičja reja, Ljubljana 1905 (prevod)
Slovenski biografski leksikon, 2. knjiga, Ljubljana 1933-52
Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Ljubljana 1994
K. Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1894, 4. knjiga, str. 228