Adolf KILAR

Rodil se je očetu Jerneju, ki je bil višji računski nadsvetnik, in materi Mariji Mally. Osnovno šolo je končal v Ljubljani. Na Dunaju je končal vojaško realko leta 1901 in kadetnico štiri leta kasneje. Poročen ni bil. V vojaških činih je napredoval v normalnem časovnem zaporedju. Čin praporščaka je prejel po končani kadetski šoli leta 1905. V podporočnika je bil povišan leta 1908, v poročnika 1913, v stotnika 1915, v majorja 1920, v podpolkovnika 1924, v polkovnika 1930 in v pehotnega brigadnega generala 6. 9. 1939.

Službovanje v avstro-ogrski armadi je začel kot poveljnik voda v 17. pehotnem polku. Od avgusta 1905 do maja 1913 je napredoval s čina praporščaka do podporočnika. V 1. svetovni vojni se je boril tudi na soški fronti. V bitki pri Monfalconu (Tržič) avgusta 1916 je bil ranjen v prsi in ujet s strani italijanske vojske. Po letu in pol ujetništva na Siciliji je bil zaradi bolezni izpuščen. Po razpadu Avstro-Ogrske države se je priključil slovenski vojski pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. Kot pribočnik poveljnika 37. pehotnega polka se je boril na Koroškem in v Prekmurju. V vojsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je vstopil 10. 3. 1919. Ob sprejemu se je glede narodnosti opredelil za Jugoslovana. Najprej je bil štiri leta in pol vojaški poveljnik v Karlovcu (Hrvaška) in pol leta v Cetinju (Črna gora). Nato je bil tri leta in pol (1924-1927) referent v štabu zetskega divizijskega območja. Od novembra 1927 do septembra 1939 je bil poveljnik ali pa pomočnik poveljnika v pehotnih polkih v Beranih (Črna gora), v Ljubljani in v Vranju (Srbija). Nazadnje je bil le 10 dni v septembru leta 1939 vršilec dolžnosti pomočnika poveljnika Bregalniškega divizijskega območja v Štipu (Makedonija).

Pred začetkom poslovilne večerje s častniki 1. pehotnega polka Knez Miloš Veliki, ga je 16. 9. 1939, v oficirskem domu v Vranju, ubil mlajši vojaški častnik. Motiv za umor generala Kilarja ni bil nikoli pojasnjen. Tako je nosil generalski čin le deset dni. Z vojaškimi častmi je bil pokopan v Ljubljani v družinsko grobnico. Bil je prejemnik štirih vojaških odlikovanj. Ob vsakem odlikovanju ali povišanju je bil v časnikih Narod ali Slovenec objavljen članek s čestitkami.