Mavricij RUS

Mavricij Rus se je rodil Josipu Rusu in Mariji Štajer, po poreklu iz Idrije. Oče Josip je bil doma iz Šentvida pri Lukovici in sin zdravnika Lovrenca Rusa, po poreklu z Loga pri Brezovici (Lovrenčev oče Johan je bil sirota iz Trsta). Lovrenc je za sina Josipa menil, da si mora pridobiti veščine za samostojnost, zato ga je poslal v Matenjo vas, kjer je odprl trgovino. Poleg Mavricija se jima je tu rodilo še nekaj otrok. Nato so se vrnili na domačijo Rus v Šentvid pri Lukovici.

Mavricij je leta 1903 diplomiral iz medicine na  Dunaju. Že med študijem se je narodnostno udejstvoval, med drugim na shodu za ustanovitev slovenske univerze. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v novomeški bolnišnici, potem pa se je kmalu preselil v Ljubljano, kjer je bil nekaj časa pomočnik primarija na dermatološkem oddelku ljubljanske bolnišnice. Leta 1909 je postal prvi šolski zdravnik v Ljubljani, v letih 1929 do 1945 pa je bil mestni fizik.

Ni bil samo zaveden Slovenec, ampak tudi Slovan. Kot prostovoljec-zdravnik je 1912 sodeloval na bolgarsko-srbski strani v balkanskih vojnah (Vratca pri Sofiji). Med prvo svetovno vojno je bil zdravnik v vojaški bolnišnici v Ljubljani. Svoj altruizem je prenesel tudi na hčer Bredo, ki je med vojno kot pooblaščenka Rdečega križa pomagala interniranim Slovencem in Hrvatom po taboriščih v Italiji.

Mavricij Rus je bil tudi zdravstveni publicist in avtor številnih učbenikov za prvo pomoč in o zdravstvu.

Poročen je bil s Helo Stare, hčerjo graščaka na Rovi pri Radomljah, s katero je imel hčer Bredo, poročeno z dr. Brankom Mikuletičem. Starost je preživljal tudi v počitniški hiši blizu Opatije, do zadnje ure pa je ohranjal čilost z redno telovadbo.