ZORNIK, Mirko

Osnovno šolo je zaključil v domačem kraju, na Trbižu pa se je izučil za kleparja. Bil je član aktivne čezsoške tigrovske skupine. Na Trbiž je znosil veliko razstreliva in orožja ter tudi protifašističnega propagandnega tiska. Skupaj z bratrancem Ivanom Ivančičem je leta 1940 razstrelil železniško progo med Trbižem in Žabnicami z namenom prekinitve železniškega prometa med Italijo in Nemčijo. Aretiran je bil novembra 1940 in na drugem tržaškem procesu obsojen na 30 let zapora, medtem ko je bil Ivan Ivančič ustreljen. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci internirali v Nemčijo, od koder je ob kncu vojne pobegnil ter se nekaj časa boril pri garibaldincih. Po vojni se je najprej zaposlil na okraju Kanal. Ko je v cementarni anhovo organiziral stavko, so ga ponovno zaprli, vendar mu je uspelo pobegniti v Ajdovščino, od koder so ga poslali v Tolmin in ponudili službo na okraju. Ker je med službovanjem še vedno politično deloval tudi v Italiji, so ga italijanske oblasti spet zaprle ter ga predale jugoslovanskim. Kasneje je bil direktor tovarne pohištva na Kneži v Baški grapi. Kot trgovski zastopnik je po približno štirinajstih letih dela v tovarni odšel v Nemčijo, kjer je ostal do leta 1981. Upokojil se je 1985. leta.