ŽNIDARČIČ, Branko

Kot otrok je spremljal in doživljal pustovanje, navad tega običaja se je učil od starejših vaščanov in matere. Pri dvanajstih letih je izdelal svojo prvo masko iz aluminija. S sedemnajstimi leti je bil sprejet v fantovsko skupnost, ki je organizirala pustovanje – vanjo so lahko pristopili le mladi, neporočeni fantje. Ker pa je zaradi zaposlovanja fantov primanjkovalo, so v skupnost lahko vstopila tudi dekleta – prva je bila njegova mlajša sestra.

Po poroki se je preselil v Kanal ob Soči, kjer je začel izdelovati aluminijaste maske. Naličja liškega pusta je začel načrtno izdelovati leta 1988 in jih poimenoval pustjé. Leta 1991 je združil člane, s katerimi so v mladih letih ob pustnem času oživljali ta prastari običaj – to je bila skupina Liški pusti, ki se je leta 1993 združila v Turistično društvo Kolovrat Lig, nato pa je postal predsednik novonastalega društva Liški pustjé, ki še danes svoje izročilo predstavlja na povorkah in karnevalih po Sloveniji in v zamejstvu. Društvo je takrat štelo 45 članov in članic, z odobritvijo staršev so pri pustnem sprevodu lahko sodelovali tudi mladoletni otroci.

Leta 1996 mu je Pavel Medvešček – Klančar izročil skice naličij in oblačil pustnih likov Liško – Kambreškega območja, ki jih je skiciral po opisih in pripovedovanju starejših domačinov – menda sega ta zapuščina v 80. leta 19. stoletja. Branko Žnidarčič je lahko po Medveščkovih ilustracijah iz bakrene oziroma aluminijaste pločevine rekonstruiral te pustne like in s tem obogatil to pomembno kulturno in etnološko zapuščino, ki izvira iz vasi pod Kanalskim Kolovratom. V proces izdelovanja mask je bila vključena cela Žnidarčičeva družina – ženski del je šival pustne kostume, sin pa mu je pomagal pri izdelavi naličij. Pomagali so tudi člani društva.

Večjo prepoznavnost je liški pust dosegel leta 1995, ko je prispevek TV Primorke pri širši javnosti vzbudil posebno zanimanje. Leta 1998 je društvo dobilo tudi svoj prapor – ta je še danes prepoznavni znak Liškega pustovanja. Sledile so razne razstave, leta 2002 je bil o pustovanju posnet dokumentarni film Možjeta, leto kasneje pa Prekop pusta. Istega leta je društvo izdalo tudi svojo zgibanko. Leta 2002 je za vzdrževanje tradicije in izdelovanje mask prejel priznanje občine Kanal ob Soči, posthumno pa je bil leta 2022 imenovan za častnega občana Občine Kanal ob Soči.

V prostorih svojega doma v Kanalu je za potrebe izdelovanja in hranjenja pustnih likov Branko Žnidarčič opremil in uredil lastne kletne prostore, ki še danes hranijo zbirko mask in kostumov, hkrati pa je to tudi razstavni prostor, manjši zasebni muzej. Zanj skrbi njegov sin Dejan Žnidarčič, ki zvesto nadaljuje očetovo poslanstvo – tako z izdelavo mask kot tudi z vzdrževanjem etnološke dediščine pustov.

Liški pust je od leta 2020 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine.