Zmaga KUMER

Študirala je slavistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je diplomirala leta 1948, na zgodovinsko-folklornem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani pa je študij zaključila z diplomo leta 1952. Podiplomski študij je zaključila leta 1955 z doktorsko disertacijo Slovenske priredbe srednjeveške božične pesmi Puer natus in Betlehem.  Od 1949 do upokojitve 1988 je bila zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani, od leta 1973 kot znanstvena svetnica. O glasbenemu narodopisju (etnomuzikologiji) je predavala med letoma 1953 in 1989, sprva na Akademiji za glasbo in nato tudi na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ukvarjala se je z etnomuzikologijo in folkloristiko. Raziskovala je predvsem slovensko ljudsko glasbo, slovenske ljudske pesmi, tipologijo pripovednih pesmi, vlogo, zgradbo in slog slovenske ljudske pesmi ter objavila nekaj monografskih pregledov posamičnih tipov ljudskih pesmi (kolednice, vojaške, svatbene itn.). V sklopu mednarodne komisije za raziskovanje ljudskih balad, katere članica je bila od leta 1966, je izdala tudi dvojezični slovensko-nemški indeks o vsebinskih tipih slovenskih pripovednih pesmi. Slovensko ljudsko pesništvo je v celoti skušala prikazati v njegovem življenjskem, oblikovnem in glasbenem kontekstu, v njem je iskala evropske vzporednice in slovenske posebnosti. Pomembni so njeni celoviti pregledi slovenske ljudske pesemske dediščine, kot je Pesem slovenske dežele (1975), in celoviti pregled vseh spoznanj s tega področja Slovenska ljudska pesem (2002). V teh delih je na izčrpen, vendar dovolj poljuden način omogočila razumevanje slovenske pesemske dediščine tudi tistim, ki se z ljudsko pesmijo ukvarjajo le ljubiteljsko, hkrati pa ta dela ustrezajo potrebam stroke. Na zelo izčrpen in pregleden način je o ljudski pesmi spregovorila še v javnosti manj znani knjigi Vloga, zgradba in slog slovenske ljudske pesmi (1996).

Posvečala se je tudi slovenskim ljudskim glasbilom in godcem, o čemer je izdala knjigi v slovenskem in nemškem jeziku. Leta 1963 je postala članica mednarodne študijske skupine za raziskovanje ljudskih glasbil. V želji, da bi ljudske pesmi živele naprej in dobile mesto tudi v sodobni družbi, je pisala in izdajala poljudne knjige, pesmarice in članke. Poleg ljudskega pesništva v slovenskem prostoru je preučevala ljudske pesmi v Benečiji, Reziji in na Koroškem. Je avtorica več kot 450 različnih del, med njimi je okrog 40 samostojnih knjižnih izdaj. Bila je tudi zaslužna članica Slovenske matice.