WINKLER, Venceslav

Kot štirileten deček se je z rodnih Lokev s starši preselil v Gorico, kjer je obiskoval dva razreda osnovne šole, naslednje štiri razrede pa v begunstvu v Šentvidu nad Ljubljano. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani na realki. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani leta 1927 je poučeval v različnih krajih na Štajerskem in Dolenjskem. Zbližal se je s programom krščanskosocialne mladine in s Slovensko kmečko zvezo, organizirano v Zvezo kmečkih fantov in deklet. Zaradi političnega delovanja ob volitvah 1938 je bil kazensko premeščen na Krko pri Stični. Po okupaciji Jugoslavije se je vključil v osvobodilno gibanje. Leta 1942 so ga Italijani aretirali in poslali na Rab, kjer se je vključil v taboriščni odbor OF. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je postal komandant 2. bataljona Rabske brigade, ki so jo ustanovili osvobojeni taboriščniki. Z njo se je vrnil na slovensko partizansko ozemlje, kjer je deloval v partizanski enoti in na terenu kot politični delavec – kot član rajonskega in okrožnega odbora OF.

Že med vojno je bil vodja oddelka za osnovno šolstvo pri predsedstvu SNOS, po vojni pa je delal na Ministrstvu za prosveto LRS. Nato je bil direktor Državne založbe Slovenije (1950–1952), do leta 1955 pa ravnatelj osnovne šole Vrtača v Ljubljani. Do upokojitve je v DZS vodil uredništvo šolskih knjig in učil. Leta 1964 je bil imenoval za pedagoškega svetnika. Leta 1967 se je upokojil, vendar je honorarno delal pri založbi še šest let.

Sodeloval je pri sestavljanju beril in čitank za osnovno šolo. Jeseni 1944 je pripravil Prvo čitanko z ilustracijami Iveta Šubica, vendar ni bila natisnjena zaradi pomanjkanja papirja in bližajočega se konca vojne. Osnutek hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Po letu 1945 je delal v skupini (B. Gerlanc, J. Ribičič, A. Šavli, R. Završnik), ki je sistematično pripravljala berila in čitanke za osnovne šole. Na tečajih za učiteljske pripravnike je predaval pedagogiko in občo metodiko.

Svojo ustvarjalno pot je začel v študentskih letih. Objavljal je v revijah Naš rod, Zvonček, Razori, Gruda, Mladika, Ciciban, Pionir, Pionirski list, Kurirček in Mladi svet. Pisal je za mladino, predvsem klasične in sodobne pravljice, zgodovinske povesti, partizansko prozo, mladinske igrice, črtice, novele in pesmi. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal se je tudi socialni in narodni tematiki. Dela, ki so preprosta, dobrohotna in vedra, je objavljal do smrti, večkrat tudi pod raznimi psevdonimi (Peter Kovač, Petja Robotnik (Rabotnik), Jakob Struja, Svjatoslav, Trnovčan, Vaclav, Vencelj, Venceslav, Venčeslav, Štefanov Venč).