VIDOVIČ, Barbara

Rojena v Mariboru, po končani srednji šoli je najprej študirala matematiko in fiziko, nato likovno pedagogiko. Tri leta je obiskovala Dramski studio (mentor Peter Boštjančič) in se leta 1992 odločila za študij dramske igre. Njena profesorja v prvih dveh letnikih sta bila Mile Korun in Matjaž Zupačič, v tretjem in četrtem letniku pa Boris Cavazza, Štefka Drolc in Jožica Avbelj.

Kot poklicna igralka je prvič nastopila v Ptujskem gledališču (takrat imenovanem ZATO), nato pa igrala v SNG Drama Ljubljana, Mladinskem gledališču Ljubljana, v Prešernovem gledališču v Kranju in Mojem gledališču (sedaj GOML) v Ljubljani.

Barbara Vidovič je ustvarjala v celjskem gledališču od leta 1998 in postala ena vodilnih igralk srednje generacije v tem ansamblu. Odlikujeta jo velik ustvarjalen talent in razpon, saj njene vloge kažejo, da je sposobna odigrati zelo različne vloge in žanre. Med njenimi številnimi vlogami velja izpostaviti vsaj sledeče glavne vloge: Alice v Marberjevi drami Bližnje, Zvezdico Zvezdano v Novakovi igri V ozvezdju postelje, Renee v Markizi de Sade japonskega nobelovca Yukia Mishime, v vlogi kabaretne pevke Roxie Hart v muzikalu Chicago je poleg igralskega pokazala tudi nesporni pevski talent, odigrala je odlično Antigono v Gavranovi drami Kreontova Antigona, bila je izrazita dobra Ženska v Lorencijevi Koži, Jacquelina v Ionescovi groteski Jacques ali podrejenost in Prihodnost je v jajcih, Medeja v istoimenski Evripidovi drami itd.

Odigrala je še celo vrsto manj osrednjih likov in jih praviloma obvladovala s talentom in poglobljeno. O njenih vlogah so se zelo pozitivno izražali gledališki kritiki Slavko Pezdir, Petra Vidali, Matej Bogataj, Tomaž Simon in Marjana Ravnjak v Delu, Večeru, Novem tedniku ter na Radiu in TV Slovenija.

Od leta 2008 vodi zavod Talija – ustvarjalni laboratorij in ustvarja kot samostojna igralka.

Za svoje odlične vloge v celjskem gledališču je leta 2007 prejela bronasti celjski grb.