Tomo KRIŽNAR

Že kot študent ekonomije in strojništva je veliko potoval, po študiju se je zaposlil v kranjskem podjetju Iskra. Po nekaj letih je prekinil redno zaposlitev, kajti :”… Že nekaj časa sem nosil okoli občutek, da v mojem bivanju nekaj ne štima…” (O iskanju ljubezni, 1989). Križnar se je kot prostovoljec prijavil v program pomoči beguncem v tretjem svetu, ki ga je organizirala OZN, nato so se mu v letih, ki sledijo, zgodili ljudje in dogodki, ki jih je popisal v čustveno in filozofsko obarvanih potopisih. V Sloveniji, pa tudi širše, so najbolj odmevala njegova prizadevanja za sudanske Nube ter kasnejše človekoljubno in mirovniško delovanje, tudi v vlogi poslanca takratnega predsednika Janeza Drnovška, v zahodni sudanski pokrajini Darfur. Kadar ne potuje, biva na domačiji v Naklu.
Izdal je pet avtorskih potopisov, vse v samozaložbi: O iskanju ljubezni ali Z biciklom okoli sveta (1989), Šambala: z biciklom v Tibet (1993), Samotne sledi (1993), Mana: z biciklom med Indijanci (1996), Nuba: čisti ljudje (1999) ter tri videokasete: v produkciji Kanala A Samotne sledi (1995), v samozaložbi Nuba, čisti ljudje (2000, pri režiji je sodelovala Maja Weiss) ter Nuba: ljudje z druge strani (2001).
Konec l. 2008 je na redni spored kinematografov prišel film Toma Križnarja in Maje Weiss Dar Fur – Vojna za vodo.