Photo Gallery
Tomaž Fantoni (Ettore Tommaso Fantoni) se je rodil v družini rezbarja, slikarja in pozlatarja Petra Fantonija v Huminu v Furlaniji. Šolal se je doma in v Vidmu, kjer je na strokovni šoli sv. Dominika študiral arhitekturo, nato nekaj let živel v Benetkah, kjer je pomagal slikarjem dekoraterjem, ob večerih pa je kot izredni slušatelj obiskoval akademijo.
Pozneje je pomagal očetu, dokler se ni leta 1857 pridružil slikarjem, ki so hodili na delo v tedanjo Avstrijo. Ker je pričel dobivati številna naročila, je k sodelovanju povabil svojega brata Frančiška, ki je bil pozlatar, in pa slikarja Jakoba Brolla, s katerim sta sodelovala sedem let, od 1861 do 1867. Brollo je v svojem pismu zapisal, da sta se s Fantonijem koristno dopolnjevala, Fantoni sprva ni bil tako vešč figuralnih kompozicij, Brollo pa ne slikanja v fresco tehniki. Fantoni je pozimi slikal oltarne podobe in portrete, poleti pa freske. Nekaj časa je sodeloval s podobarji in mizarji, s katerimi je dokončeval oltarje, prižnice in tabernaklje.
Po smrti prve žene se je Fantoni 12. maja 1875, v starosti 52 let, drugič oženil v Slovenskih Konjicah s tridesetletno Matildo Elizabeto Hasenbichel in se tu za stalno naselil, a je pozneje posestvo v Konjicah prodal in kupil posestvo Jamne v Škalcah (Dvorec Škalce). Tu je 31. maja 1892 tudi umrl.
Prvo samostojno delo je Fantoni izvršil na Dobrni, kjer je leta 1857 poslikal župnijsko cerkev Marije Vnebovzete (te slike je 30 let pozneje nadomestil z novimi).
Skupaj z Jakobom Brollom sta poslikala:
– leta 1861: župnijsko cerkev sv. Lovrenca v Brežicah, v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru pa dva oltarja;
– leta 1862: župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika v Čadramu, v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah sta obnovila stare freske v kapeli;
– leta 1863: cerkev sv. Maksimilijana v Celju in župnijsko cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu;
– leta 1864: cerkev Matere Božje na Gorci pri Malečniku in župnijsko cerkev sv. Jakoba v Galiciji;
– leta 1865: župnijsko cerkev Matere Božje v Novi Štifti pri Gornjem Gradu in cerkev Marije Vnebovzete na Rosuljah na Ljubnem ob Savinji;
– leta 1866: župnijsko cerkev sv. Martina v Šmartnem v Rožni dolini ter cerkveno ladjo nadžupnijske cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah;
– leta 1867: župnijsko cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu nad Laškim, steno z oltarjem v cerkvi sv. Cecilije v kapucinskem samostanu v Celju in dva oltarja v župnijski cerkvi sv. Barbare v Zgornji Koreni pri Vurberku.
Fantoni je sam oz. s svojimi učenci iz furlanske skupine v nadžupnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah namesto starega baročnega postavil nov psevdogotski glavni oltar (leta 1869), za cerkev sv. Duha v Artičah je naslikal več oltarnih slik, poslikal je tudi župnijsko cerkev sv. Marije Snežne v Solčavi, cerkev sv. Križa na Gori Oljki (1881) in cerkev sv. Mihaela na Vranskem. Njegove slike so tudi v Podsredi, Braslovčah, na Prihovi, v Negovi, v Šmarju pri Jelšah (cerkev sv. Roka), Pišecah in Zabukovju, pa tudi na avstrijskem Koroškem ter v Furlaniji.
Osebnosti, 1. knjiga, Ljubljana 2008, str. 238
V. Steska: Fantoni Tomaž, v: Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925–1932, str. 171–172
J. Voh: Tomaž Fantoni, v: Dom in svet, 1895, št. 11, str. 351–352
Morda vas zanimajo tudi
Adalbert JERAJ
Alojz ZUPAN
