Otroštvo je preživljala sprva na Prevaljah, nato v Ljubljani, Novem mestu, od četrtega leta dalje pa živi v Trebnjem. Oče Anton Smole je bil sodnik, mati Ivana, roj. Pačnik, je bila po poklicu računovodkinja. Osnovno šolo je obiskovala v Trebnjem in se nato vpisala na gimnazijo v Novem mestu, kjer je maturirala leta 1967. Diplomirala je iz slovenskega in ruskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato pa je bila vso delovno dobo zaposlena na različnih delovnih mestih.
Od leta 1989 objavlja kratko prozo v Primorskih srečanjih, reviji Rast, študentski reviji Park, Apokalipsi, prilogi Večera 7 dni, Sodobnosti in na Radiu Slovenija Ars. Na dvanajstih literarnih natečajih se je uvrstila med deset izbranih, od tega šestkrat med prve tri najuspešnejše. Na natečaju GPG in založbe Mondena je dobila prvo nagrado za dokončanje Jurčičevega mladostnega dela Janez Gremčič (1996). Prejela je tudi nagrado za radijsko igro na Radijskem odru Radia Trst. Izdala je več zbirk kratke proze: Katarina (1997), Igra za deset prstov (2000), Kamendan (2003),Tri polovice jabolka (2011) ter roman Reka slezenaste barve (2007). Uvrščena je v številne antologije kratke proze, npr. Zgodbe 1990 (KUD Tone Čufar, Jesenice 1990), Nahhliadnutia do sučasnoj slovinskej prozy (Univerza Kamanskeho v Bratislave 2013), Tiskarjeva napaka in druge zgodbe (Radio Slovenija 2002), Valovi kratkih zgodb (Radio Slovenija, program ARS), Ženski zalivi (Urad za žensko politiko 1996,) Kliči me po imenu ( Beletrina, 2013), elektronski zbirki ARS Lastovka.
Prevaja prozo iz hrvaškega, srbskega, bosanskega in slovaškega jezika, njeni pomembnejši prevodi so: Zlatko Topčič, Mora (2003), Vedrana Rudan, Črnci v Firencah (2006), Aleksandra Kardum, A spiš? (2008), posamezne kratke zgodbe, npr. Konec stoletja, začetek tisočletja: antologija bosanske kratke proze (2009), Brankica Bogdanović Čašina, Vdova Zevedejev (2012).
Bila je članica literarno umetniškega društva Dragotin Kette Novo mesto, članica uredniškega sveta literarne zbirke Goga pri Založbi Goga v Novem mestu in glavna odgovorna urednica revije Rast. V Novem mestu je kot avtorica, urednica in voditeljica literarnih večerov zelo plodno sodelovala z Založbo Goga in vzpodbudila k ustvarjanju številne mlajše avtorje, med njimi Nejca Gazvodo in Matjaža Brulca. Piše tudi recenzije literarnih del. Sedaj preko literarnih natečajev objavlja kratke zgodbe na Radiu Slovenija, program Ars, ter kratke zgodbe in eseje v Sodobnosti.
Za pomembnejše trajne uspehe na literarnem področju je prejemnica Trdinove nagrade za leto 2016.
Janez Gremčič: povest iz viteških časov, 1996 (dokončanje dela Josipa Jurčiča)
Katarina: izbor kratke proze, 1997
Trio TriRitke v pisemskem romanu Spolitika : romantika seksofobije, 1999 (soavtorica)
Igra za deset prstov: kratka proza, 2000
Kamendan, 2003
Reka slezenaste barve, 2007
Tri polovice jabolka, 2011
številne nagrade na anonimnih natečajih za prozo, tudi za dokončanje Jurčičevega romana Janez Gremčič in nagrada za radijsko igro na Radijskem odru Radia Trst
Trdinova nagrada Mestne občine Novo mesto za leto 2016 (za trajne uspehe na kulturnem in literarnem področju)
Osebni podatki: Barica Smole, julij 2023
Suhodolčan Dolenc, M., Jukič, M. Biografski leksikon občine Prevalje. Prevalje: Občina Prevalje, 2005, str. 488–489.
Šali, F. Barica Smole, Katarina, Literarna zbirka Utva, 24. knjiga. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, junij 1997, let. 8, št. 3–4, str. 265.
