SMILJANIĆ, Zoran

Leta 1980 je zaključil srednjo Šolo za oblikovanje v Ljubljani, smer grafično oblikovanje. Prvi strip je objavil leta 1981 v Glasilu KLG iz Kranja. V 80. in 90. letih letih prejšnjega stoletja je stripe objavljal v slovenskih in jugoslovanskih časopisih in revijah: Naprej, Gorenjski Glas, Vidici, Yu-strip magazin, Pavliha, Delo, Problemi, Katedra in Mladina. Ilustriral in oblikoval je filmske plakate, storyboarde, ovitke zgoščenk, leposlovne in strokovne knjige, maskote, otroške publikacije in karikature. Sodeloval je pri številnih revijah in publikacijah, kot so Republika, Primorske novice, Oskar, PC & mediji, Escape, Premiera, Boni, Bukla, Kinotečnik in Ekran, kjer je od leta 2009 tudi član uredništva. Je filmofil, ki filmski jezik uporablja tudi v svojih stripih. O filmu je napisal tri knjige, redno objavlja recenzije, kritike in članke.

Sodi v t. i. tretjo generacijo slovenskih strip avtorjev, ki jih je urednik Ivo Štandeker v drugi polovici 80. let zbral okoli revije Mladina. Od 1987 naprej je v Mladini objavil več kot 1200 strani stripov. Zgodnejše stripe, ki so bili politično angažirani, eksplicitni in vsebinsko provokativni, je podpisoval s psevdonimom Vittorio de la Croce. V letih 1999 in 2000 so večino njegovih stripov natisnili v štirih samostojnih albumih.

Med 2006 in 2016 je s soscenaristom Marijanom Pušavcem zrisal najdaljši slovenski strip Meksikajnarji, ki obsega 350 ročno pobarvanih strani. Zgodba, zasnovana na resničnih dogodkih, govori o slovenskih vojaških prostovoljcih, ki so se med letoma 1864 in 1867 v Mehiki borili za cesarja Maksimilijana. Vseh pet albumov je prevedenih v nemščino in so izšli pri dunajski založbi Bahoe Books.

Leta 2011 je po naročilu Državnega zbora RS in Ustavnega sodišča RS zrisal Ustavo v stripu, ki je namenjena otrokom. Natisnili so jo v nakladi 40.000 izvodov, doživela je tudi angleški, italijanski in madžarski prevod.

Po scenariju zgodovinarja dr. Blaža Vurnika iz Mestnega muzeja Ljubljana je leta 2015 zrisal zgodovinski strip Spomini in sanje Kristine B.: Ljubljana 1941–1945. Strip Zadnji let Tonija Mrlaka (scenarij Marijan Pušavec po knjigi Drage Potočnjak) govori o tragični usodi posameznika v osamosvojitveni vojni. Strip Ivan Cankar: podobe iz življenja iz 2018 po scenariju dr. Blaža Vurnika je doživel tri ponatise. Na 34. Slovenskem knjižnem sejmu je prejel nagrado Knjiga leta 2018, leto pozneje na osrednjem slovenskem stripovskem festivalu TINTA pa nagrado zlatirepec za najboljši domači izvirni strip. V isti kategoriji je zlatirepca s sinom Ivanom Smiljanićem prejel tudi za strip Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu iz 2020. Strip je bil preveden v italijanščino in nemščino. Na Grossmanovem festivalu fantastike in stripa leta 2019 je prejel nagrado častni hudi maček za izreden prispevek k stripovski umetnosti.

Jeseni 2021 izide njegov biografski strip o arhitektu Jožetu Plečniku po scenariju dr. Blaža Vurnika.