Bil je eden izmed dvanajstih otrok priseljenca Josepha Skole, Čeha z Moravske, po poklicu krojača, ter Novomeščanke Frančiške Skola, roj. Frelih. Med letoma 1805 in 1808 je obiskoval novomeško gimnazijo, leta 1809 naj bi bil že zaposlen kot oskrbnik na gradu Grm pri Novem mestu. Zelo verjetno je leta 1817 on vklesal napis v kamnito ploščo v kapiteljski cerkvi v Novem mestu, postavljeno v spomin na ponovno ustanovitev kapitlja. V letih 1820–1821 je bil oskrbnik gradu Grmače pri Litiji, leta 1824 je služboval kot cestni asistent v Gmündu na avstrijskem Koroškem, od leta 1826 je bil nadzornik rečne plovbe in plovne poti po reki Savi od Litije in Zidanega Mosta do Krškega in je v Litiji, Radečah in Krškem tudi živel z družino. Nato se je vrnil v Novo mesto, od koder se je leta 1866 s hčerjo preselil na Vrhniko in kmalu po letu 1867 umrl.
Bil je cestni in navigacijski asistent in je prijateljeval z Josefom Resslom v času njegovega bivanja na Dolenjskem. Bil pa je tudi ljubiteljski slikar in risar. Njegovo slikarstvo je pomembno predvsem kot zgodovinski dokument. Najstarejše znane risbe so iz leta 1806. Slikal je portrete znanih in neznanih ljudi (avtoportret, portret brata Otona Skole, Josefa Ressla, grofice Marije Theresie v. Auersperg itd.), pokrajinske risbe in vedute (Slap v dolini Malte blizu Gmünda, Niagarski slapovi, Grad Kolovrat, Zalog ob Ljubljanici itd.), razne načrte in tehniške risbe ter risbe umetnin, naravoslovnih posebnosti, anatomije in raznih detajlov (katastrska načrta graščinskega posestva Grmače pri Litiji, spomenik v Zidanem Mostu, Trška gora z Materjo božjo v oblakih, cvetoča agava z gradu Dol pri Ljubljani idr.).
Najbolj očitno ga je zanimala narava, pri čemer se je največ posvečal rečnim motivom, zlasti reki Savi. Njegovo »savsko obdobje« je prineslo nemalo upodobitev reke Save, trgovskega prometa in regulacijskih del na njej ter njene pokrajinske podobe (akvarelirana risba z motivom razbijanja skal v savski strugi, z motivom čolna v soteski Save, akvarel in risba Save pred Krškim idr.). Risbe z motivi Save so tudi likovno najbolj zanimive.
Skolova slikovna ostalina se hrani v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto kot del zapuščine novomeškega založnika in tiskarja Janeza Krajca.
Komelj, M. Franc Ksaver Skola: zapuščinski portret bidermajerskega slikarja. Zbornik za umetnostno zgodovino, separatum. Ljubljana, 1979.
Levec, J. K Resselovemu življenjepisu. Dom in svet, 1893, pp. 381–382.
Ljubiteljski slikarji (naivci) niso od danes. Dolenjski list, 7. avgust 1980, Leto 31, št. 32, str. 16.
Matijevič, M. Novomeške hiše in ljudje. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2007, str. 300–301.
Matijevič, Meta. Pisma misijonarja Otona Skole. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, februar 2006, Letnik 17, št. 1, str. 42–51.
