RUTAR, Tomaž

Tomaž Rutar je osnovno šolo obiskoval v Tolminu, v Gorici pa je zaključil bogoslovje. Posvečen je bil 21. septembra 1834 v Gorici. Svoje duhovniško delo je začel kot duhovni pomočnik na Mostu na Soči (takratni Sveti Luciji); to delo je opravljal med leti 1835 in 1842. Za tem je služboval v Dolenji Trebuši, nato pa je bil na Mostu na Soči najprej kaplan, kasneje župnik. Tomaž Rutar je dosegel, da so Sveto Lucijo priznali kot faro, sodeloval je pri obnovi cerkve svetega Mavra in farne cerkve Svete Lucije na Mostu. Zelo so ga cenili zaradi njegovih pridig, nekatere izmed njih so objavljene v Slovenskem prijatelju (več v PSBL, 13. snopič, str. 257). Leta 1853 je Tomaž Rutar na Mostu na Soči ustanovil podružnico bratovščine Marijino društvo, ki je podpirala katoliške misijonarje in njihovo prizadevanje za pokristjanjevanje afriškega ljudstva. Društvo je imelo med trideset in štirideset članov, delovalo pa je do leta 1878, ko sta v društvu ostala le še dva člana. Leta 1870 se je Rutar udeležil tabora na Logu v Tolminu, kjer je bil eden izmed govornikov.

Rutar velja za odkritelja »svetolucijske kulture«. Bil je med prvimi, ki so zbirali podatke o arheoloških najdbah na Mostu na Soči, zbiral je tudi predmete, ki so jih našli na tem območju. V svojih zapisih je predvideval, da je tam nekoč bila vas, opisoval je tudi podzemni tok rek Soče in Idrijce. Rutar je pisal o porušenih gradovih in cerkvah, o listinah ter o ljudskih navadah. Po Rutarjevi smrti sta njegovo bogato zapuščino prevzela goriški in dunajski muzej. Tomaž Rutar je o arheoloških najdbah poročal že leta 1853 v Slovenski bčeli, prav po njegovi zaslugi pa je Most na Soči eno izmed redkih slovenskih arheoloških najdišč, o katerem so prva strokovna poročila napisana v slovenščini. Rutar je veliko pripomogel, da je Most na Soči prišel v evidenco avstrijske spomeniškovarstvene službe in s tem hkrati tudi v strokovno arheološko literaturo. Goriški advokat Bizzarro je leta 1879 na podlagi Rutarjevih odkritij obvestil centralno komisijo na Dunaju o arheoloških najdbah ter si zagotovil denarno pomoč za nadaljnje izkopavanje in sistematično raziskovanje. Tomaž Rutar je pripomogel k začetku dolgoletnih raziskovanj na tem arheološkem najdišču iz železne dobe.