Rodil se je očetu Alojziju Remcu, pisatelju, odvetniku in dolgoletnemu ptujskemu županu pred drugo svetovno vojno, in materi Anici, roj. Rataj.Na ptujski gimnaziji so ga poučevali trije znani slovenski umetniki: slovenščino pisatelj Anton Ingolič, risanje slikar France Mihelič ter verouk teolog in pisatelj Stanko Cajnkar.
Po nemški zasedbi Ptuja leta 1941 je gestapo zaprl njegovega očeta, pozneje pa je bila vsa družina izgnana v Vrnjačko Banjo v Srbiji. Po vrnitvi iz izgnanstva leta 1945 se je vključil v mladinsko gibanje in sodeloval v delovnih brigadah pri graditvi mladinskih prog Brčko–Banovići, Šamac–Sarajevo in tovarne strojev v Železnikih pri Beogradu. V tem obdobju je ustvarjal graditeljske pesmi, ki so izhajale v vidnih revijah tistega časa, pozneje pa se je posvetil dramatiki in romanopisju. Predstavlja enega najplodnejših slovenskih pisateljev znanstvene fantastike in antiutopije.
Izbor:
Proza:
Sončni obrat, 1969
Smrt v kurentiji, 1977
Votlina, 1977
Prepoznavanje, 1980
Iksion, 1981
Mana, 1985
Veliki voz, 1986
Lovec, 1987
Nečista hči, 1987
Zelena zaveza, 1989
Astralni svetilniki, 1993
Trapanske kronografije, 1998
Iksia, 2001
Iks, 2006
Ostrostrelka, 2008
Mitrejin koder, 2011
Drame:
Mrtvi kurent, 1959
Srečni zmaji, 1962
Delavnica oblakov, 1966
Knjige za otroke in mladino:
Pripovedke iz Zmajskega gradu, 1957
Kamen resnice, 1959
Kodeljica v vesolju, 1987
Radijska igra:
Lučkov let, 2007
Poezija:
Otožne rože, 2009
Zamolčani stihi, 2011
Pogrešanja, 2012
Je dobitnik dveh zagrebških nagrad sfera (za najboljši ZF roman Prepoznavanje 1980 in najboljšo zgodbo Spomenik Euridiki 1986).
M. Remec: Prispevek za leksikon Spodnjepodravci, avgust 2015 (hrani arhiv KIP).
