REINER, Johann Baptist

Na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju je študiral portretno in zgodovinsko slikarstvo. Od leta 1855 do upokojitve leta 1894 je bil učitelj prostoročnega risanja na višji realki v Celovcu. V tem mestu je imel od leta 1862 do leta 1879 tudi svoj fotografski atelje. Bil je odličen violinist in deloval tudi kot zborovski pevec in zborovodja. Raziskoval in objavil je koroške ljudske pesmi. V Naravoslovnem deželnem muzeju za Koroško v Celovcu je med drugim sodeloval pri postavljanju in urejanju zbirk. Zanj je izdelal veliko risb s področja fizike, kemije in botanike, njegove zbirke pa je obogatil s številnimi vzorci kamnin in mineralov, ki jih je v mlajših letih nabral na turah po koroških gorah.

Njegovo fotografsko delo obsega portretne in pokrajinske fotografije. Že leta 1864 je napravil več kot 50 fotografij koroških gora. Od februarja leta 1866 je pri ljubljanski knjigarni Kleinmayr & Bamberg prodajal »fotografske slike« iz Gorenjske in Koroške (v formatu velikega kvarta, vizitnem formatu in v stereo tehniki). Fotografije Gorenjske so prikazovale gore (Triglav, Mangart, Stol in Babo), jezera (Bohinjsko, Blejsko in Belopeško), slapove (Peričnik, Savico in Šum pri Bledu), Hudičev most v Dovžanovi soteski pri Tržiču in kraje (Bohinjsko Bistrico, Bled, Javornik, Tržič in Podljubelj). Posebno dragoceni so posnetki fužin v Bohinjski Bistrici, Tržiču in na Javorniku.  Leta 1870 je fotografiral gradnjo gorenjske proge Ljubljana–Trbiž. Na 25 fotografijah albuma Panorama Laibach-Tarvis so prikazani mostovi, predori, kolodvori in pogledi na Zgornji Trbiž, Fužine, Kranjsko Goro, Radovljico, Kranj, Škofjo Loko in Ljubljano, na Bohinjsko in sprednje Belopeško jezero z Mangartom ter na tovarno kos v Beli Peči. Za Puharjevim posnetkom Cerkelj so te fotografije najstarejše pokrajinske fotografije Gorenjske. Leta 1873 je posnel gradnjo proge Beljak–Trbiž, po tem letu pa je napravil še številne fotografije drugih prog Rudolfove železnice v Avstriji. Na fotografijah je podpisan »Prof. J. Reiner«.

Vir: zapis Dragana Božiča, november 2010, Ljubljana)