Rafael NEMEC

Rodil se je očetu Antonu (zidarski pomočnik) in materi Karolini Bufolin. Kot številni Vrtojbenci je tudi družina Rafaela Nemca odšla v begunstvo, ko je bil Rafael star komaj dve leti; domov so se vrnili leta 1919. Osnovno šolo je obiskoval v Vrtojbi. Po končanih tečajih slikanja akta v Gorici (1937 in 1938) in opravljeni maturi na umetnostni šoli v Benetkah (1939) se je vpisal na beneško Akademijo lepih umetnosti (Accademia di belle arti), a je diplomiral šele po vojni, in sicer s študijo o slikarju Jožefu Tomincu.

Bil je likovni pedagog na več srednjih šolah (v Postojni, Šempetru pri Gorici, Novi Gorici) in osnovni šoli ter mentor in restavrator. Zaposlen je bil tudi na Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov v Ljubljani ter na Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gorici. Vodil je slikarsko šolo in slikarske tečaje, organiziral je slikarske razstave. Je avtor več dekorativnih in spomeniških del. Dela Rafaela Nemca so bila prikazana na številnih samostojnih in skupinskih razstavah – na gradu Kromberk je Goriški muzej leta 1975 postavil največjo in najpomembnejšo razstavo o delu Rafaela Nemca. Ob razstavi je izšel katalog z uvodno študijo Janeza Mesenela (Slikarstvo Rafaela Nemca) in prispevkom Marka Vuka (življenjepis, seznami in bibliografija).Med vidnejšimi prevzemi arhivskega gradiva v letu 2009 v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica je tudi gradivo o Rafaelu Nemcu.

Prejel je številna odlikovanja: Red dela z zlatim vencem (1968); Bevkova nagrada občine Nova Gorica (1975) – takrat je bila nagrada podeljena prvič; Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1975).