RADOVIČ, Bojan

V Novem mestu je v letih 1967–1975 obiskoval Osnovno šolo Katje Rupena (danes OŠ Center), nato pa gimnazijo, kjer je leta 1979 maturiral. Zatem se je v letih 1980–1982 posvetil študiju fotografije v Veliki Britaniji ter diplomiral na valižanskem kolidžu West Glamorgan Institute of Higher Education, Faculty of Art & Design, Illustrative and Advertising Photography, v Swanseaju. Po vrnitvi je bil soustanovitelj Fotogalerije Novo mesto, delujoče v letih 1984–1989, ki je predstavljala enega od temeljev močne novomeške fotografske scene, ki se je kasneje nadaljevala s festivalom Fotopub. V 80-letih 20. stoletja je bil poleg samozaposlitve v kulturi približno tri leta zaposlen v tovarni Labod v Novem mestu kot vodja propagandne službe. V začetku 90-ih let je ustanovil podjetje za fotografijo in vizualne komunikacije Vista 21, leta 1997 preimenovanega v Luminus, ki deluje še danes in kjer se Radovič ukvarja tudi z oblikovanjem razstav ter s celostno pripravo raznih publikacij.

Kot avtorski fotograf se je pojavil že pri 19-ih letih, ko je prvič samostojno razstavljal v Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu, in sicer fotografije znane novomeške glasbene rock skupine Rudolfovo. V letih 1981–1992 ter 2004–2024 so sledile številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. V 80-ih letih 20. stoletja je uporabljal klasične fotografske postopke, na vsebinski ravni pa povsem inovativne rešitve, ki niso spadale v nobeno od prevladujočih struj. Ustvarjal je dokumentarno in abstraktno črnobelo fotografijo. Po ustvarjalnem premoru v 90-ih letih je okoli leta 2003 pričel snovati nove avtorske projekte, pri čemer je uporabljal digitalno tehnologijo in barvno fotografijo. Zanj je poleg vsebine pomembna tudi fotografija kot fizični objekt. Kot fotograf je vzpostavil svojstven umetniški izraz, ki temelji na nenehnem iskanju in spreminjanju, kot odziv na duha sodobnega časa in prostora.

Zlasti kot plod njegovih potovanj in bivanj v New Yorku, na Japonskem in v Londonu so nastale številne fotografske serije, med njimi Dim (2008) – hommage istoimenski ameriški filmski mojstrovini, Marumage (2012) kot njegova najbolj znana serija fotografij z nenavadnega festivala neporočenih žensk v mestu Himi na Japonskem, Hommage WHFT (2022) kot poklon celotni zgodovini razvoja fotografije, Replika (2005–2022) idr.

Je tudi producent, založnik, organizator kulturnih in galerijskih dogodkov. Po letu 2005 je postalo ena od njegovih pomembnih dejavnosti izdajanje fotoknjig in zinov, npr. Yu & me, 2014. Njegova dela se nahajajo v zbirkah Dolenjskega muzeja Novo mesto, Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Galerije Jakopič v Ljubljani, EU Japan fest v Tokiu ter v zasebnih zbirkah doma in v tujini.

Za svoje delo na področju fotografije je prejel več nagrad, med njimi Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto za leto 2023.