Radovan ČOK

Gimnazijo je končal v Piranu, nato pa je študiral kemijo in tehnični pouk na Pedagoški akademiji v Ljubljani.

Za fotografijo ga je že v otroštvu navdušil oče, ki je bil fotoamater. Po prihodu v Ljubljano je hitro odkril še kinoteko in film ter si na pedagoški fakulteti pridobil precej tehničnega znanja. S fotografijo se intenzivno ukvarja od leta 1971, najprej ljubiteljsko v fotoklubu Piran, nato poklicno kot samostojni kulturni delavec. Sodeloval je na številnih medklubskih in mednarodnih razstavah. Samostojno je razstavljal v mnogih slovenskih galerijah, sodeloval na likovnih kolonijah, redno sodeluje z Gledališčem Koper. V letih 1974–79 je bil član »AAF – kino klub Koper«, kjer je posnel več eksperimentalnih filmov in sodeloval na državnih in mednarodnih festivalih alternativnega filma. Od leta 1980 je član društva slovenskih filmskih delavcev, leta 2000 je bil med ustanovnimi člani združenja slovenskih filmskih snemalcev ZFS.

Radovan Čok je na svoji bogati poklicni poti kot tankočuten in vsesplošno razgledan direktor fotografije posnel 25 celovečernih in TV filmov, 30 dokumentarnih filmov, 71 kratkih igranih filmov ter prek 80 naročenih industrijskih filmov ter reklamnih in glasbenih spotov, med drugimi: Krizno obdobje, Kratka himna domovini, Barabe!, Irena, Trst na meji, Kras 88, Desperado tonic, Poljub smrti, Prehod, Piran/Pirano, Čefurji raus! itd.

Vzporedno z ustvarjalno dejavnostjo deluje tudi kot pedagog videa, filma in filmske kamere na različnih šolah ter kot sodelavec diplomskih produkcij AGRFT. Že deset let poučuje na umetniški gimnaziji v Novi Gorici, od leta 2007 pa tudi na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici – digitalni praktikum.

Leta 2014 je izdal knjigo z naslovom Kako ujeti gibljive podobe, v kateri je spregovoril o temeljih vizualne kulture, o tehniki snemanja in montaže ter zgodovini filmske umetnosti in fotografije.

Za svoje delo pri filmu je prejel več Badjurovih in Kodakovih nagrad, vesno itd.