Jože Puklavec – Pril se je po osvoboditvi zaposlil v upravi takratne kogovske občine. V mladosti je sodeloval v Kulturno umetniškem društvu Kog, ki je prirejalo razne nastope na domačih odrih ter gostovalo po okoliških trgih in vaseh. Ustanovil je tamburaški zbor Zvonček in prirejali so vaške koncerte ter nudili razvedrilo vaškim ljudem. Leta 1954 se je z družino preselil v Kranj in se zaposlil pri tedanjem gradbenem podjetju Projekt, dve leti kasneje pa v Iskri.
Zanj so značilne pesmi, napisane v prleškem narečju. Napisal je več kot 500 pesmi, vendar vse do leta 1978, dokler ni pristopil k literarni skupini Iskra, svojih pesmi ni objavljal. Kot član skupine je v glasilu Iskra objavil prve pesmi, pozneje v Snovanjih, kulturni prilogi Glas, časopisu za Gorenjsko. Prevzel je tudi organizacijsko vodstvo literarne skupine Iskra. Poleg pisanja pesmi se je ukvarjal s pisanjem scenarijev za amaterski kratkometražni film foto kino sekcije Iskra. Dva filma, ki sta bila posneta po njegovem scenariju, sta dobila na festivalu amaterskega filma v Kranju srebrno medaljo.
Izbor:
Čriček, 1980
Kres Prlekijo, 1981
J. Puklavec – Pril: Čriček, Kranj, 1980, str. 81–83.
J. Rakuša: Delavec in pesnik: Amaterska poezija Jožeta Puklavca iz Koga, Večer, št. 263 (12. 11. 1981), str. 7.
J. Skaza: Prilov čriček, Tednik, št. 32 (14. 8. 1980), str. 7.
H. Srnec: Prleška düša: severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih, Središče ob Dravi, 2014, str. 153.
