Herman Potočnik (Noordung) se je rodil v Pulju na jugu Istre, v družini vojaškega mornariškega zdravnika (kasneje štabnega zdravnika) Jožefa Potočnika iz premožne slovenjegraške usnjarske rodbine in matere Marije Kokoschinegg (Kokošinek) potomke čeških prednikov, ki naj bi delali v nekdanjih pohorskih glažutah. Hermanov ded Franz Kokoschinegg je bil sin vitanjskega lastnika gostilne in kmetije, po zaključku študija prava je sprva delal na posestvu knezov Windisch-Graetzov v Konjicah, bil imenovan za upravnika posesti Josefa Steinauerja v Vitanju (lastnika tamkajšnjih fužin), po preselitvi v Maribor pa je bil med drugim predstojnik okraja v Slovenski Bistrici, nato pa tamkajšnji okrajni sodnik. Po nenadni smrti Hermanovega očeta Jožefa leta 1894 se je mati Marija z otroki: Franzisko, Adolfom in Gustavom ter najmlajšim Hermanom, vrnila k svoji materi v Maribor, kjer je nato kot vdova vojnega veterana dobila v uporabo najemniško stanovanje. Herman je tako obiskoval petrazredno ljudsko šolo v Mariboru, pred svojim enajstim letom pa vojaško nižjo realko v Bad Fischau pri Dunaju. Prebival je v internatu, zgrajenem za posebej za osirotele sinove častnikov, v času šolanja pa je zanj skrbel očetov brat, dr. Gustav Kokoschinegg, odvetnik v Gradcu. Šolanje je nadaljeval na večih vojaških šolah v na Moravskem (danes Češka), nato pa na vojaški tehniški akademiji v Moedlingu, ki jo je uspešno zaključil leta 1913 s činom poročnika, strokovnjaka za železniške in mostovne gradnje. V letih 1914 do 1918 je na več frontah prve svetovne vojne gradil in podiral razne železniške konstrukcije ter mostove. Po predčasni upokojitvi zaradi bolezni se je ustalil pri bratu na Dunaju, kjer je na Tehniški visoki šoli študiral elektrotehniko ter leta 1922 končal študij z nazivom inženirja, specializiranega za raketno tehniko. Že v času študija je Herman sodeloval v univerzitetnem društvu za letalsko tehniko, ki je imel tudi raketni odsek, tam se je seznanil tudi z vso tedanjo strokovno literaturo, bil je tudi član t.i. Društva za potovanje po vesolju, v katerega so bili vključeni številni tedanji vodilni raketni teoretiki.
Poleg drugih strokovnih člankov je Herman v Berlinu leta 1928 izdal svojo edino knjigo Problem vožnje po vesolju, pod psevdonimom Hermann Noordung. Premetanka psevdonima Noordung je nemška beseda Ordnung, to je red, ki se morebiti nanaša na vesolje in na tedaj še neodkrite zakonitosti, ki v njem vladajo. V knjigi je opisal svojo vizijo poletov v vesolje, predstavil zamisel posameznih faz poleta, izračunal podatke za geostacionarni satelit in narisal načrt za bivalno kolo z umetno težnostjo. Njegova knjiga je služila kot pomembna teoretična osnova številnim svetovno znanim znanstvenikom, pionirjem raketne in vesoljske tehnike ter konstruktorjem, ki so uresničili polete v vesolje in pristanke človeka na Luni.
Herman Potočnik je umrl na Dunaju leta 1929, v svojem sedemintridesetem letu, za kronično tuberkulozo. Tri dni zatem je bil pokopan na evangeličanskem delu dunajskega pokopališča Simmering.
Zaradi pomembnosti Noordungovega dela in povezanosti njegove rodbine z Vitanjem so v mestu sprva odprli spominsko sobo Hermana Potočnika, sedaj pa je tam zgrajen KSEVT, kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, zavod, ki želi poleg muzejske dejavnosti z intelektualnimi in umetniškimi raziskavami vzpodbujati in omogočati razvojne dejavnosti na temo kulturalizacije vesolja.
Problemi vožnje po vesolju – raketni motor, 1986
E. Kobal: Herman Potočnik Noordung : ob 80-letnici nastanka knjige Das Problem der Befahrung des Weltraums Der Raketen – Motor (Problem vožnje po vesolju). Ljubljana : Ustanova Slovenska znanstvena fundacija, 2008
P. Colnar: Zato pa še živimo. V Ljubljani : Karantanija, 2002
P. Premzl: Herman Potočnik Noordung: življenjepis v besedi in sliki. Maribor : Umetniški kabinet Primož Premzl, 2013
