PFEIFER, Jože

Zdravnik in psihiater Jože Pfeifer si je s svojim delom in strokovnostjo v Idriji pridobil velik ugled. Deloval ni samo v okviru stroke. Raziskoval je zgodovino zdravstva v Idriji in ob tem zabeležil in obdelal mnoge zgodovinske zanimivosti iz retrospektive rudarskega življenja.

Jože je ljudsko šolo obiskoval v Zagrebu in maturiral na gimnaziji v Ljubljani (1938). Družina majorja starojugoslovanske vojske, Josipa, in poštne uradnice Ane Pfeifer, rojene Hodnik, se je selila v skladu z naravo Josipovega dela. Jože se je v Ljubljani vpisal na Pravno fakulteto, a se po dveh letnikih prepisal na medicino. Po nemški okupaciji Jugoslavije je študij nadaljeval na Univerzi v Gradcu, od koder so ga mobilizirali v nemško vojsko. Konec vojne (1945) je dočakal v ameriškem ujetništvu na Češkem. Ker mu nova jugoslovanska oblast ni priznala opravljenega študija, je ponovil vse letnike medicine. Diplomiral je leta 1951 in se dve leti kasneje kot splošni zdravnik zaposlil v Cerknem (poslan je bil sicer v Idrijo), kjer je ostal do leta 1959, do odhoda na mesto direktorja zdravstvenega doma v Idrijo, mesto, kjer je že njegov ded v šestdesetih letih devetnajstega stoletja obiskoval učiteljsko pripravnico. Po šestletni direktorski funkciji se je leta 1965 zaposlil v Psihiatrični bolnišnici Idrija in leta 1971 opravil specialistični izpit iz nevropsihologije. V psihiatriji je delal do upokojitve (1983). Poleg redne službe se je ukvarjal z zdravstveno higiensko prosveto in preventivo, predaval po šolah ter nasploh aktivno deloval v organizaciji Rdečega križa. Vsa leta se je vključeval v javno, zlasti kulturno življenje mesta. Bil je med najvidnejšimi pisci in člani uredništva revije in zbornika Idrijskih razgledov, zunanji muzejski in arhivski sodelavec, strokovni svetovalec ter soustvarjalec ciklusa Muzejski večeri, ki jih je organiziral Mestni muzej Idrija. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem. Iz nemščine je prevedel temeljni strokovni deli za spoznavanje starejše zgodovine idrijskega rudnika, delo mineraloga in montanista Johanna Jacoba Ferberja Beschreibung des Quecksilber-Bergwerks zu Idrija in Mittel Krein in delo zdravnika Balthasarja Hacqueta Oryctographia Carniolica.
Poglobil se je v raziskovanje zgodovine zdravstva v Idriji, v zapleteno socialno problematiko in razvoj zdravstvenih služb od začetka 16. stoletja do prve svetovne vojne. Raziskoval je idrijske ranocelniške, zdravniške, kirurške, porodniške in lekarniške službe. Zanimala ga je dejavnost starih kopaliških in bolniških ustanov. Temeljito je raziskal problematiko zastrupitve z živim srebrom ter zbral življenjepisne ter zgodovinske podatke nekaterih znamenitih zdravnikov in zdravstvenih delavcev, znanih osebnosti in znanstvenikov, ki so v preteklosti delovali v Idriji. Iz raziskovanja je nastala knjiga, ki ima širok pomen za zgodovino zdravstva na naših tleh in je po mnenju Antona Prijatelja zgodovina medicine dela na Slovenskem.

Za svoje delo je malo pred smrtjo prejel najvišje priznanje Slovenskega zdravniškega društva, še prej pa Pirnatovo nagrado Občine Idrija (1989).