Peter LAHARNAR

Laharnar, prvorojeni sin premožnejšega kmeta, se je po pridobitvi osnovnošolskega znanja odločil za nadaljnji študij in odhod od doma. Leta 1879 je maturiral na Gimnaziji v Gorici, nato pa odšel na študij prava na Dunaj. 1884. leta je nastopil prvo službo pri namestništvu v Trstu in nato, med 1886 in 1892, služboval pri okrajnih glavarstvih v Puli, Poreču in Sežani. Kot okrajni glavar v Sežani se je leta 1892 poročil z osemnajst let mlajšo Albino Černe, vnukinjo državnega poslanca Antona Černeta. Leto kasneje je bil premeščen na Dunaj, kjer je štiri leta delal pri Ministrstvu za notranje zadeve, nato pa se je vrnil v Sežano, kjer je do leta 1901 ponovno opravljal naloge okrajnega glavarja. V tem času je postal aktiven tudi v političnem in strankarskem življenju Primorske. Bil je pristaš Slovenske ljudske stranke za Goriško, prav njegova politična dejavnost pa je bila najverjetneje tudi razlog, da so ga leta 1901 premestili daleč v Černovice v današnji Ukrajini. Čeprav je napredoval in bil imenovan za c. k. vladnega svetnika, ga nov položaj ni razveseljeval. Še vedno je gojil tesne stike s Krasom in rojstnim krajem ter bil v času odsotnosti celo imenovan za častnega člana občin Veliki Repen in Mavhinje. Kljub odsotnosti je bil dejaven tudi v strankarskem in političnem življenju. Leta 1907 je bil predlagan za poslanca državnega zbora za sodne okraje Ajdovščina, Sežana in Komen, nekaj let kasneje (1911) ga je Slovenska ljudska stranka v drugo poskušala pritegniti h kandidaturi za državni zbor, tretjič pa je bil Laharnar predlagan za mesto v Goriškem deželnem zboru leta 1913. Po porazu na prvih volitvah so se njegove politične ambicije zmanjšale, saj drugih dveh kandidatur kljub vnetemu prigovarjanju ni hotel sprejeti in se je po letu 1913 povsem umaknil iz političnega življenja. Leto prej (1912) se je tudi upokojil in nato krajši čas živel na Dunaju kot upokojeni dvorni svetnik. Po koncu vojne sta se z ženo vrnila na Kras in najprej živela v Tomaju, po ločitvi leta 1924 pa se je Laharnar preselil v Dutovlje, kjer je živel do smrti leta 1932.