PERHAJ, Ivan

V Črnomlju je zaključil nižjo gimnazijo, v Novem mestu pa učiteljišče.

Najprej je poučeval na osnovnih šolah v Beli krajini, v Stari Lipi, Gradcu in na Suhorju. Leta 1957 sta skupaj z ženo Pavlo, ki je prvo leto prevzela vodenje šole, pričela poučevati v Brusnicah pri Novem mestu. Leta 1959 je postal ravnatelj omenjene šole in na tem delovnem mestu ostal vse do upokojitve leta 1991, ko je vodenje šole prevzel Jože Jazbec. Na začetku je prevzel tudi skrb za podružnično šolo v Gabrju. Pod njegovim vodstvom je potekala gradnja nove in sodobne šolske stavbe, ki so jo v Brusnicah odprli leta 1977.

Po preselitvi v kraje pod Gorjanci se je vključil v tamkajšnje dogajanje, se zavzemal za napredek kraja in ljudi ter postal aktiven na številnih področjih lokalnega življenja. Poleg družbenopolitične angažiranosti se je vključeval tudi v literarno življenje Novega mesta in Dolenjske. Bil je član Literarnega kluba Dragotin Kette in vodil odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij v Novem mestu. Ukvarjal se je tudi z dramatiko, a le za šolske potrebe.

Tako rekoč od mladih let je Ivan Perhaj pisal pesmi. Številne pesmi, v katerih opeva najrazličnejša doživetja in občutja, je sprva objavljal v periodiki, v Dolenjskem listu, Dolenjskem študentu, Obzorniku, Ribiču, Dolenjskih razgledih in kasneje v reviji Rast, otroške pesmi pa v Cicibanu. V knjižni obliki je izdal tri pesniške zbirke za odrasle in leta 1994 zbirko za otroke z naslovom Igre s soncem. Prvo pesniško zbirko z naslovom Pojoča obala je leta 1970 izdal v samozaložbi. Pesmi, ki jih je navdahnilo življenje v podgorjanski vasici v treh desetletjih, je objavil leta 1996 v zbirki Iz časa v čas. Svoje prve pesmi, ki jih je pisal kot dijak v Črnomlju, učiteljiščnik in mlad učitelj, pa je izdal nazadnje, v zbirki z naslovom Mladost med brezami leta 2000. Več njegovih pesmi je uvrščenih tudi v antologijo Pesmi dolenjske dežele, ki jo je leta 1984 uredil Janez Menart.