PELUŠIČ (PELUSIUS, JUSTINOPOLITANUS), Jernej (Bartholomaeus) – Jus tiskar

Marsikdo ob omembi tiskarstva v 15. stoletju ne bi pomislil na Slovence, a s tem bi zgrešil enega najboljših beneških tiskarjev na sploh. Jernej Pelušič, rojen Koprčan, je bil namreč prvi slovenski tiskar. Njegovo delovanje se je pričelo okoli 1490, ko se je izučil svojega dela pri enem večjih mojstrov Aldusu Manutiusu.
Na Slovenskem takrat ni bilo tiskarn, zato se je s prvimi tiski, imenovanimi inkunabule soočil v beneških tiskarnah. Sodeloval je tudi v delavnicah, kjer so se tiskali predvsem letaki, kateri so bili predhodniki časopisov, ki so seznanjali prebivalstvo o politiki, vladarjih in nenavadnih stvareh iz narave. Poleg tega je bil tudi založnik iz dobe prvotiskov, čeprav večina njegovih del ni označena z letnicami. V Benetkah je spoznal tudi italijanskega tiskarja Ottaviana dei Petruccija, s katerim sta se postala prijatelja in sodelavca v reševanju tiskarskih težav. Še posebej sta se zanimala za tiskanje glasbenih del in na tem področju napravila kar nekaj tiskalnih eksperimentov. Leta 1501 sta skupaj izdala 1. zbornik imenovan Harmonice musices, v katerem so bile objavljene tablature za orge, premični stavki za notni tisk in notni tisk menzuralne glasbe. Čeprav je bil Jernej Pelušič v zborniku le urednik, je Petrucci prav njemu namenil večino časti.
Glede na to, da so zadnji njegovi tiski objavljeni leta 1508, naj bi takrat tudi umrl.