PEČARIČ, Herman

Akademski slikar Herman Pečarič se je rodil na Spodnjih Škofijah pri Kopru kot šesti otrok očeta zidarja Mihe in matere Marije. Že v osnovni šoli je kazal likovni talent in se navduševal nad risanjem.

Leta 1926 je končal vajensko šolo in postal trgovski pomočnik. Do leta 1930 se je preživljal z opravljanjem priložnostnih del, šele ko je dobil redno službo v Mariboru, se je lahko ljubiteljsko posvetil tudi slikanju.

Drugo svetovno vojno je preživel v nemških taboriščih. V zaporu se je spoprijateljil s črnogorskim slikarjem Petrom Lubardo, ki ga je likovno usmerjal in poučeval. Ustvaril je okoli 450 risb, skic in slik, ohranilo se jih je 220, kar velja za največji taboriščni opus na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Po vojni je odšel v Beograd, kjer je leta 1950 diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti. Nato se je vrnil v Slovenijo in se naselil v Piranu. Leta 1952 je pripravil prvo samostojno razstavo z naslovom »Istrski motivi«. Ukvarjal se je tudi s scenografijo, ilustracijami in grafiko. Rad je potoval, študijsko se je izpopolnjeval v Parizu.

Leta 1979 je imel v Mestni galeriji Piran veliko retrospektivno razstavo, pospremljeno z zajetnim katalogom, ki je gostovala tudi v ljubljanski Moderni galeriji in mariborskem Rotovžu.

Dve leti po njegovi smrti je žena Marija (Velikonja) Pečarič podpisala s piranskim županom pogodbo, s katero je mestu Piran podarila 141 umetniških del pokojnega moža, kar je bila njegova poslednja želja. Slike, grafike in risbe so del stalne postavitve v galeriji, ki nosi slikarjevo ime, in predstavljajo kakovosten pregled umetnikove ustvarjalnosti od najzgodnejših začetkov do zadnjih let njegovega delovanja. Galerija Hermana Pečariča (1997) se nahaja ob parku s kamnitimi skulpturami ob piranskem pristanišču.

Pečarič je v slovenskem likovnem prostoru prepoznaven kot slikar istrskih motivov v sodobnem realističnem slogu, ki je neodvisno od aktualnih likovnih dogajanj gojil izrazito osebno likovno govorico. Za njegova dela sta značilna jasna forma in plastično oblikovanje živahnih barv, vsa ključna obdobja njegove ustvarjalnosti pa odražajo umetnikovo intimno zvezo z obmorskim prostorom, v katerem je preživel večji del svojega življenja.

SAMOSTOJNE RAZSTAVE

1952 Koper, Ljudsko gledališče
1952 Koper, Ljudski dom
1954 Koper, Hotel Triglav
1955 Beograd, galerija ULUS Terazije
1956 Koper, Ljudsko gledališče
1957 Koper, Mala galerija Okrajnega muzeja
1957 Izola, Sindikalni dom
1959 Koper, Ljudsko gledališče
1959 Spodnje Škofije, Zadružni dom
1959 Piran, Sodna palača
1961 Portorož, Ljudski dom
1962 Piran, Mestni muzej
1963 Piran, Mestni muzej
1970 Piran, Mestna galerija
1979 Piran, Mestna galerija
1979 Ljubljana, Moderna galerija
1979 Maribor, Razstavni salon Rotovž
1982 Ljubljana, Koncertni atelje DSS
1989 Piran, Mestna galerija
1993 Sežana, Kulturni center Srečko Kosovel
1994 Piran, galerija Meduza 2
1996 Ljubljana, Galerija Zala