OJNIK, Stanislav

Osnovno šolo je obiskoval v Gorišnici, zatem gimnazijo na Ptuju. Leta 1957 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, nato je študij nadaljeval v Parizu in Grenoblu. Leta 1961 je na Teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral iz cerkvenega prava. Študij prava je nato v letih 1964–1967 nadaljeval v Rimu, kjer je leta 1967 še drugič doktoriral, tokrat na Lateranu v Rimu. Leta 1972 je diplomiral še iz civilnega prava na Pravni fakulteti v Zagrebu.

Leta 1956 je bil v Mariboru posvečen v duhovnika. Najprej je služboval kot semeniški duhovnik v ljubljanskem bogoslovju, nato je bil za kratek čas duhovni pomočnik v domači župniji Sv. Marjeta niže Ptuja in zatem do leta 1961 kaplan v Trbovljah. Nato je bil v letih 1961–1967 škofijski aktuarij in škofijski ter škofovski tajnik v Mariboru. Od leta 1968 do leta 1970 je bil ekonom v bogoslovnem semenišču, hkrati pa tudi župnijski upravitelj v župniji na Teznem v Mariboru. Leta 1969 je postal prosinodalni eksaminator in namestnik oficiala Mariborskega škofijskega cerkvenega sodišča, dve leti za tem, leta 1971, pa predsednik drugostopenjskega cerkvenega sodišča za ljubljansko nadškofijo. Istega leta je bil imenovan še za škofovskega vikarja za sodne zadeve v mariborski nadškofiji.

Od leta 1967 je bil predavatelj kanonskega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je bil leta 1969 izvoljen za docenta na katedri za cerkveno pravo, leta 1972 za izrednega profesorja in leta 1982 za rednega profesorja. Od leta 1968 je predaval še na enoti Teološke fakultete v Mariboru. Večkrat je bil izvoljen za prodekana Teološke fakultete in s tem tudi za predstojnika mariborske enote, prvič leta 1987. Na Pravni fakulteti v Mariboru je bil od leta 1991 nosilec predmeta Pravna zgodovina ter ustanovitelj in predstojnik Inštituta za pravno zgodovino. Veliko zaslug ima za prevod Zakonika cerkvenega prava v slovenski jezik, ki je nastal v letu 1983.

Aktiven je bil tudi na drugih področjih. Tako je od leta 1989 v Mariboru vodil skupino za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Humanitas. Bil je tudi dolgoletni član Rotary kluba Maribor in v letih 1998–1999 njegov predsednik, v letih 2011–2012 pa je bil prvi guverner novoustanovljenega distrikta Rotary International 1912 Slovenija. Bil je eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Fundacije Leona Štuklja, ki se ukvarja s štipendiranjem nadarjenih dijakov in študentov.

Za svoje delovanje v akademskih ustanovah doma in v tujini je bil večkrat odlikovan, med drugim je leta 1996 postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru in leta 1998 redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Za izredno plodno sodelovanje z Univerzo Karla in Franca v Gradcu ga je štajerski deželni glavar odlikoval z velikim častnim znakom dežele Štajerske. Leta 1997 je postal častni občan Občine Gorišnica.

Umrl je v Mariboru, pokopan pa je na pokopališču v Gorišnici.