OCEPEK, Drago

Z družino je do osnovne šole živel v Budini pri Ptuju, nato pa so se preselili v Hotavlje in Škofjo Loko, kamor je bil njegov oče Vincenc Ocepek, finančni uradnik kraljevine SHS in kasneje Jugoslavije, napoten na opravljanje dela. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je maturiral leta 1947. Študiral je na Oddelku za rudarstvo in metalurgijo Tehniške fakultete v Ljubljani. Leta 1953 je diplomiral iz rudarstva. Med študijem se je ukvarjal z alpinizmom in turnim smučanjem ter sodeloval v akademskem pevskem zboru.

Leta 1954 se je kot asistent inštituta za oplemenitenje ekonomskih mineralov zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani (kasnejša Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo). Doktorsko disertacijo z naslovom Kinetika drobljenja silikatnih in oksidnih železovih rud je zagovarjal leta 1960. Še v istem letu je bil habilitiran za univerzitetnega učitelja, deset let kasneje pa je bil imenovan za rednega profesorja. Predaval je študentom rudarstva, kemijske tehnologije in geologije, na podiplomskem študiju pa še študentom metalurgije poglavja s področja mehanske procesne tehnike in bogatenja mineralnih surovin. Predaval pa je tudi na univerzah v tujini (Beograd, Zagreb, Košice, Gradec, Klausthal in Freiberg). V letih 1969‒1973 je bil dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Izpopolnjeval se je v Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA. Upokojil se je leta 1993.

Ukvarjal se je s predelovanjem in bogatenjem mineralnih in energetskih surovin ter z mehansko procesno tehniko. Raziskal je kinetiko drobljenja rudnin, vpliv dodatkov za izboljšanje meljivosti mineralnih surovin ter možnosti za optimiranje in avtomatizacijo flotacijskih procesov. Bil je priznan strokovnjak tudi na področju preprečevanja škodljivih vplivov tehnologij na okolje. Objavil je več kot 140 razprav in člankov ter šest učbenikov. Bil je v uredniškem odboru revije KONA-Powder and Particle, leta 1974 je bil izvoljen za častnega člana The National Geographic Society.

Ob pedagoškem delu je opravljal vrsto upravnih, družbenih in strokovnih funkcij. Bil je predsednik sveta za znanost pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, član predsedstva Raziskovalne skupnosti Slovenije, predsednik sveta Zveze raziskovalnih skupnosti republik in pokrajin SFRJ, član sveta za znanost pri oboroženih silah SFRJ, predsednik upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, član republiške komisije za nagrade AVNOJ-a, podpredsednik Jugoslovanskega komiteja za bogatenje mineralnih surovin, član svetovnega znanstvenega komiteja za bogatenje mineralnih surovin, delegat v evropski federaciji za kemijsko inženirstvo (skupina za drobljenje, mletje in klasiranje) in član mednarodnega združenja za raziskovanje procesov večanja površin (ICRA).

Vodil je delovne skupine v raziskovalni in izobraževalni sferi, tudi delovno skupino, ki je pripravila analizo dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji ter delovno skupino, ki je izdelala srednjeročni raziskovalni plan Zveze raziskovalnih skupnosti SFRJ. Aktivno je sodeloval na številnih mednarodnih in domačih kongresih. Kot vodja jugoslovanske delegacije je sodeloval pri znanstvenem forumu Konference o varnosti in sodelovanju v Hamburgu (1980). Bil je glavni organizator 7. evropskega simpozija o drobljenju in mletju v Ljubljani (1990). Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov Jugoslavije ga je leta 1974 imenovala za častnega člana.