Niko ŽUPANIČ (ŽUPANIĆ, ZUPANIČ)

R. 1. dec. 1876 v Gribljah v Beli krajini, u. 11. sept. 1961 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Podzemlju, gimnazijo pa v Novem mestu in l. 1897 maturiral. Na Dunaju je študiral pravo, nato zgodovino, prazgodovino, arheologijo in geografijo in l. 1903 promoviral.

L. 1907 je dobil službo na beograjski realki in postal kustos v zgod.–umetnostnem muzeju. L. 1914 je stopil v srbsko vojsko, postal član Jugoslovanskega odbora in do l. 1918 delal v Parizu, Londonu in ZDA. Na mirovni konferenci v Parizu je bil član jugoslovanske delegacije.

L. 1940 je postal redni profesor etnologije na ljubljanski univerzi in del okupacije preživel na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. S predavanji je sodeloval na številnih mednarodnih kongresih in napisal ogromno člankov in razprav, v katerih obravnava zgodovino slovanskih etničnih skupin, prazgodovino, etnografijo in antropologijo.

Odlikovan je bil z redom sv. Save II, redom belega orla V in vojno spomenico.