Nadja KRIŠČAK

Rodila se je očetu Albertu Kriščaku, pristaniškemu delavcu in materi Juliji Martelanc, šivilji. Osnovno šolo je obiskovala v Barkovljah, kjer je tudi stalno živela. Že kot otrok je začela igrati harmoniko, ki ji je dodala še študij klavirja. Maturirala je v šolskem letu 1964/65 na Trgovskem tehničnem zavodu v Trstu. Zaradi očetove smrti se je morala po maturi zaposliti in je delala kot tajnica pri tržaških podjetjih (Interprogress, Tommaso Prioglio). Od leta 1970 je bila zaposlena pri Založništvu tržaškega tiska nato še na Primorskem dnevniku, najprej kot časnikarski pripravnik kasneje pa kot novinarka. Proti koncu 60. let prejšnjega stoletja je bila aktivna kulturna delavka. Sodelovala je pri Slovenski prosvetni zvezi (danes Zveza slovenskih kulturnih društev) kot referent za folkloro in bila več let tudi zaposlena kot organizacijski tajnik.

Nadja Kriščak je bila voditeljica folklorne skupine Breg, nato pa glavna pobudnica in voditeljica Tržaške folklorne skupine Stu ledi (1973) in pet let kasneje Ženske pevske skupine Stu ledi. Ob nastanku tržaške folklorne skupine pa si je zastavila tudi vprašanje o starih slovenskih plesih na Tržaškem. V sodelovanju s strokovnjaki SAZU-ja in nekaterimi člani folklorne skupine je raziskovala navade in običaje Trsta in oklice.

Zanimanje za etnografijo je pokazala takoj po maturi. Sodelovala je pri raziskovanju ljudskih običajev v Benečiji. Pomagala je pri vodenju folklorne skupine Živanit in pri ustanavljanju Zveze beneških izseljencev.

Raziskave o slovenskem ljudskem izročilu v Furlaniji Julijski krajini je s sodelavci objavila v knjigi Deklica podaj roko, katere je bila pobudnik. Poleg monografske publikacije je kot publicistka in kasneje novinarka objavljala v Primorskem dnevniku, Jadranskem koledarju, reviji Dan, Mentor, Folklorist, Škrat ter v italijanski reviji o manjšinah Etnie. Sodelovala je tudi pri slovenskih programih deželnega sedeža RAI, za katere je pripravila več nizov oddaj.