Naca ROJNIK

Po končani osnovni šoli je obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje in kasneje študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njen profesor na kiparskem oddelku je bil Slavko Tihec. V Slovenj Gradec, natančneje na kmetijo na Graški gori, se je preselila že leta 1977. Tu si je ustvarila dom in družino. V slovenskem umetniškem prostoru je prisotna že več kot dvajset let, uveljavlja pa se tudi v tujini. Sodelovala je na številnih razstavah, predvsem Koroških likovnih umetnikov in Koroškem bienalu, kjer je prejela tudi odkupno nagrado. Razstavljala je tudi na razstavah Društva slovenskih likovnikov. Vrsto let je bila likovna pedagoginja, od leta 1992 pa je samostojna kulturna delavka. Leta 1991 je imela prvo samostojno razstavo v Slovenj Gradcu, sledile pa so še druge. Razstavlja tudi skupinsko in doživlja laskave ocene in priznanja. Ob odmevnih uspehih razstav pa je Naca Rojnik umetniško oblikovala tudi nekatere uporabne predmete: osnutek za odlitke bronastih Bernekerjevih plaket, grb Mestne občine Slovenj Gradec, posoda za hlajenje vina ter še nekatere druge. Njeno delo je tudi kip Žalujoči materi, ki ga je občina Slovenj Gradec postavila v spomin na padle domačine v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991. Bronasti kip v podobi doprsja je postavljen v atriju Upravne enote Slovenj Gradec. Milena Zlatar je v katalogu, ki je izšel ob avtoričini samostojni razstavi v Slovenj Gradcu leta 1999 zapisala: »Naca Rojnik, v sedemdesetih letih je študirala na ljubljanski likovni akademiji, se pozno izvila iz akademskega realizma, ki je bil v portretih prežet s samosvojim slikarskim občutenjem in določeno stopnjo svojevrstnega manierizma, sledila je prvinski izpovednosti in občutku za formo in telesnost ter tako postopoma dobila mesto v najvitalnejšem delu slovenskega kiparstva poznih devetdesetih let.«