MURŠEC, Mirko

Mirko Muršec z Biša v Trnovski vasi se je posvečal pisanju v narečnem in knjižnem jeziku, v dramskem odseku murskega Sokola pa igranju zlasti komičnih vlog in režiji. Po očetovi strani je bil sorodnik pisatelja in narodnega buditelja Jožefa Muršca. Okoli leta 1908 je delal kot odvetnik v ljutomerski odvetniški pisarni dr. Karla Grossmana, pozneje pa na lenarškem sodišču.

Leta 1908 se je v Ljutomeru vključil v napredno gibanje zoper Nemce, nemčurje in klerikalce. Že leta 1910 je v liberalnem Narodnem listu začel objavljati Pisma Komarovega Mihaleka s Hüde lükje. Po letu 1912 so pisma nosila naslov Doživljaji Mariborčana Cirila Gimploviča v Ljutomeru. Ker so bila pisma svojevrsten boj za pravice Slovencev in napredno miselnost, je z njihovim pisanjem prišel v nemilost pri nemčurjih in Nemcih. Z ostro ironijo je smešil namišljene mogotce in gosposke vladarje – javnosti jih je prikazal takšne, kakršni so v resnici bili. Njihov ugled je zmanjševal tudi kasneje, ko je pisal podlistke v Slovenski narod. Leta 1912 se je na Vsesokolskem zletu v Pragi navdušil nad zbliževanjem med Slovani ter začel prevajati povesti iz češčine v slovenščino. Verjetno zaradi pritiskov germanofilov in klerikalcev se je leta 1913 preselil iz Ljutomera na Moravsko, v Blansko. Zaposlil se je pri tovarnarju poljedelskih strojev kot nekakšen hišni odvetnik in izterjevalec dolgov, potoval po Šleziji ter se leta 1918 poročil z Marijo Jirgesovo. Po vojni je samostojno trgoval s poljedelskimi stroji v Sloveniji, Bolgariji, Romuniji … Kljub začetnemu dobremu zaslužku je propadel in nekaj časa izdeloval kremo za čevlje. Leta 1938 se je preselil v Brno, leta 1960 pa v Prago, kjer je leto kasneje umrl.