Osnovno šolo je zaključil v domačem kraju, učiteljišče v Gorici, maturiral pa je v Ljubljani leta 1916. Kot avstrjski vojak je v prvi svetovni vojni izgubil nogo. Proti koncu vojne je poučeval na nekaterih ljubljanskih osnovnih šolah, kasneje se je povsem posvetil učiteljskemu poklicu. Od leta 1936 je urejal strokovno glasilo Učiteljski tovariš, aktiven je bil v raznih učiteljskih organizcijah. 1941. leta se je vključil v NOB, kmalu po tem je bil odgnan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je še naprej deloval v Ljubljani, in sicer kot član invalidskega gibanja, sodeloval je tudi v iniciativnem odboru Zveze vojaških invalidov Slovenije, kjer je kasneje postal član izvršnega odbora. Od leta 1947 je bil glavni urednik, v letih 1949 do 1962 pa odgovorni urednik Invalidskega vestnika. Kasneje je deloval kot izvedenec za invalidske zadeve v uredništvu TV-15 ter v organih republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Večkrat je bil odlikovan.
Navodila za ustanavljanje in vodstvo javnih knjižnic, Prosveta, 1931
Kronika uciteljske tiskarne: od leta 1906 do 1940, 1943
Svetloba izpodriva temo: zbornik slepih Slovenije, 1969 (urednik)
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 10, Gorica 1984, str. 450
