Milan FABJANČIČ

V letu 1908/1909 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, nato pa je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1915. Kot njegova starejša brata pravnik Franc Fabjančič ter publicist, politik in arhivist Vladislav Fabjančič je bil tudi on v dijaških letih član tajne dijaške organizacije Preporod.

Med prvo svetovno vojno je leta 1916 najprej padel v rusko ujetništvo, nato pa stopil v jugoslovansko legijo. Septembra 1916 je v Odesi postal rezervni častnik 1. srbske dobrovoljske divizije. Ko so ga v Dobrudži ujeli Bolgari, je do konca vojne leta 1918 delal kot ujetnik v tovarni sladkorja v Sofiji.

Po vojni je študiral romanistiko in slovansko filologijo v Zagrebu in Ljubljani. V zimskem semestru 1923/1924 je bil zaposlen kot suplent v Štipu, nato pa je do leta 1927 poučeval na gimnaziji v Kočevju slovenščino, srbohrvaščino, francoščino in stenografijo.

Svoje ujetništvo je opisal v podlistkih v Slovenskem narodu leta 1919. V Ljubljanskem zvonu je objavil več realističnih novel: Osemdeset palic leta 1919, Zlatniki, Eksplozija duš in V plamenih leta 1920 ter Prolog tragediji V novi svet leta 1921.