MIJOT, Marija

Tržaška narečna pesnica Marija Mijot se je rodila pri Sv. Ivanu v Trstu. Po osnovni šoli je obiskovala dveletni trgovski tečaj. Zaradi skromnih družinskih razmer se je morala Mijotova zaposliti. Mnogo pa je brala slovensko in rusko literaturo ter zahajala v domače društvo. Kot nadarjena pevka se je tudi učila petja in se posvečala zborovskemu petju pri svetoivanskem sokolskem zboru.
Po drugi svetovni vojni je vse svoje moči posvetila obnovitvi prosvetnega življenja pri Sv. Ivanu.
Nagnjenje k literarnemu ustvarjanju je pokazala že v šoli. Prve pesmi je napisala že pri šestnajstih letih. Odražale so težo skromnega življenja in razmer, v katerih je živela njena družina. Pisala je vedno v svetoivanskem narečju. Snov za pesmi je zajemala iz starih šeg in običajev ter iz vsakdanjega življenja svetoivanskih ljudi. Njenje pesmi so bile objavljene v Primorskem dnevniku, Jadranskem koledarju in drugih tržaških revijah ter so jih prebirali na Radiu Trst A in Koper.
Leta 1962 je izšla njena pesniška zbirka Souze jn smeh s spremno besedo, ki jo je napisal svetoivanski rojak Vladimir Bartol. Sedem let kasneje je bila natisnjena dopolnjena izdaja z večjim številom pesmi, med temi tudi nekaj pesmi za otroke. Jedro knjige so pesmi o naravi in človeku ter o nekdanjem življenju pri Sv. Ivanu. Mijotova v verzih opisuje perice ob potoku, bedenje pri mrliču, pustovanje, semenj, kresovanje, opisano je vsakdanje življenje v hiši, na dvorišču, na njivah.
Nove pesmi in nekaj dramskih prizorov je bilo objavljenih v Primorskem dnevniku. Leta 2012 je izšla knjiga Otroške pesmi in dramski prizori, ki jo je uredila dr. Bogomila Kravos.