MEDVED, Andrej

Andrej Medved je vsestranski ustvarjalec, ki na več področjih vpliva na razvoj književne, mišljenske in likovne literature. Je pesnik, esejist in filozof, urednik in prevajalec, umetniški vodja in muzejski svetnik Obalnih galerij Piran.

Po končani gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in leta 1975 diplomiral iz umetnostne zgodovine in filozofije. Študijska potovanja so ga popeljala na Dunaj leta 1972 (Tehnika in poezija) , v Rim v letih 1980-81 (umetnostna teorija, Nova podoba v slikarstvu) in večkrat v Paris in Arles (Artaud, Michaux, Bataille, Klossowski, Barthes, Blanchot). Že v mladosti je bil urednik Tribune, Problemov, Le livre slovène, tudi glavni in odgovorni urednik. Od leta 1985 ureja Edicijo Artes, ki je posvečena izključno likovnim razpravam in od leta 1999 Edicijo Hyperion, ki objavlja izvirno ter prevodno poezijo in teorijo.
Je avtor več umetnostnih monografij in 16 znansvetnih monografij. Doslej je izšlo preko 80 Medvedovih knjig pesmi, prevodov pesmi in samostojnih publikacij o likovni umetnosti, filozofiji, estetiki in poeziji.

Svojo poezijo opisuje kot senzualno, v njej pa se pojavljajo motivi iz njegovih potovanj, občutkov in narave. Zaradi obsežnosti njegovega ustvarjanja lahko v delih opazimo različne literarne sloge; sledove simbolizma, nove romantike, dekadence, gotike, baroka, od lirskega do klasicističnega sloga …
Prevaja iz nemščine (Arp, Heym), francoščine (Bataille, Michaux, Artaud) in italijanščine (Pasolini). Že v mladosti je prevajal pesnike (Arp, Kafka, Artaud, Pablo Neruda) in filozofijo (Axelos, Heidegger, Barthes, Horkheimer, Fink idr.).

Andrej Medved je tudi utemeljitelj »nove podobe« v slovenskem slikarstvu in kiparstvu.

Leta 1986 je bil selektor za jugoslovanski paviljon na beneškem Bienalu.

Posebno ploden je v zadnjih letih; od leta 2002 je objavil kat 25 knjig poezije, za katere je prejel nagrado Prešernovega sklada (2002), nominacijo za Jenkovo in Veronikino nagrado (2004), nagrado Čaša nesmrtnosti in nominacijo za Veronikino nagrado (2006), nominacijo za Jenkovo nagrado (2007), Jenkovo nagrado (2008) in Veronikino nagrado (2010). Leta 2014 je prejel Valvasorjevo nagrado za življensko delo na likovnem področju.

Pripravila: Ana Jarc, Jure Plut