Matija BENČAN

Rojen je bil v Ljubljani in je že v realki kazal svoje vrhunske sposobnosti za šport. Leta 1884 je postal član Ljubljanskega sokola in kmalu vaditelj društvenih telovadcev. Svoje delo je opravljal po čeških zgledih, saj se je udeležil več vsesokolskih zletov (Praga) in tam sam in s svojimi telovadci doživljal velike uspehe; še posebej na II. vsesokolskem zletu leta 1891, ko je kot edini Slovenec med več sto tekmovalci zmagal v rokoborbi, bil v atletskem peteroboju (tek na 200 m, skok v daljino in višino, met 15 kg težkega kamna, plezanje po vrvi) četrti, v telovadbi na orodjih pa osmi.

Odličnega telovadca in trenerja so vabili na več krajev, vendar se je odločil za Celje in leta 1893 postal duša celjskega mladega sokolskega društva. Njegovo navdušenje nad »kraljico športov« – atletiko, saj je med vaje svojih gojencev vpletal atletske prvine (met diska in kopja, skok ob palici, troskok, tek), je pomembno vplivalo na začetke celjske atletike. Benčanov vpliv in zlasti njegovi športni uspehi so gotovo pripomogli k temu, da se je v okviru Celjskega sokola kmalu ustanovil poseben atletski klub. K športni vadbi je pritegnil tudi najmlajše. Pri svojem vaditeljskem delu je bil izredno uspešen, saj je Celjski sokol na II. vseslovenskem zletu v Ljubljani leta 1904 dosegel prvo mesto. Zaradi notranjih trenj v društvu je Benčan tako načelovanje kot telovadno poučevanje opustil in organizirano atletsko delovanje v Celju je polagoma zamrlo.

V športnem in družabnem življenju se je uveljavil tudi kot spreten aranžer družabnih in plesnih prireditev, ki jih je znal v skladu z okusom časa popestriti z raznimi duhovitimi telovadnimi prvinami ali sestavljanjem alegorijskih slik. Kot odličen risar in dekorater je sam izdeloval likovna ozadja. Leta 1934 je proslavil svoj visoki jubilej sokolskega dela (v kasnejših letih je na sokolskih tekmovanjih pogosto sodeloval tudi kot sodnik) in se istega leta še udeležil velikega sokolskega zleta v Zagrebu.

Dolga leta je bil zaposlen pri Celjski posojilnici, upokojil pa se je kot tajnik Južnoštajerske hranilnice. Z družino je živel v vili na Ipavčevi ulici in v Celju tudi umrl.