Marie PRISLAND (roj. ČERNE)

Rodila se je kot Marija Černe, edini otrok Franca Černeta, obalnega carinskega inšpektorja, in Marije Rozenstein, hotelske kuharice. Pri petih letih sta njena starša odšla v Brazilijo, skrb za edino hčer pa prepustila stari mami. Oče, ki je govoril tri jezike, je tam postal tajnik pri kavnem baronu, mati pa je leto po prihodu v São Paulo umrla za rumeno mrzlico. Oče se je pozneje znova poročil in se ni več vrnil v Slovenijo. Deklico je vzgajala stara mama Jera (Jedrt) Rozenstein, revna vdova, ki je pomembno zaznamovala njeno odraščanje. Na Rečici ob Savinji je končala ljudsko šolo. Zaradi skromnih socialnih razmer šolanja ni mogla nadaljevati, čeprav si je želela postati učiteljica.

24. aprila 1906 se je petnajstletna odpravila v Združene države Amerike in se naselila v Sheboyganu v zvezni državi Wisconsin. Tam je živela številna slovenska izseljenska skupnost. Sprva je delala v tovarnah, kmalu pa se je vključila v delovanje slovenskih izseljenskih društev. Med drugim je sodelovala v organizacijah slovenske skupnosti in bila dejavna v Kranjsko slovenski katoliški jednoti. Končala je poklicno šolo in postala knjigovodkinja. V ZDA je spoznala fanta slovenskih korenin Johna Prislanda iz znane Prislanove družine z Rečice ob Savinji in se z njim poročila leta 1908. V zakonu se jima je rodilo troje otrok: Margareta, Hermina in Teodore.

Leta 1926 je v Chicagu ustanovila Slovensko žensko zvezo Amerike (Slovenian Women’s Union of America) in ji predsedovala približno dve desetletji. Organizacija je povezovala slovenske izseljenke ter spodbujala njihovo izobraževanje, družbeno dejavnost in ohranjanje slovenske kulture. Leta 1929 je ustanovila revijo Zarja (The Dawn), glasilo zveze, ki še vedno izhaja, v katerem je redno objavljala članke o življenju slovenskih izseljencev, položaju žensk v izseljenski skupnosti in ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Tudi po drugi svetovni vojni je organizirala pomoč za slovenske kraje. Sodelovala je s slovenskimi časopisi, ki so izhajali v Ameriki, izdajala kuharske knjige in delovala na vodilnih položajih v slovenskih organizacijah. O svojem delu in izkušnjah je veliko pisala, najobsežneje v angleško napisani knjigi From Slovenia – to America (Iz Slovenije v Ameriko, 1968).

Leta 1945 je objavila razpravo o zgodovini Slovencev v Sheboyganu, ki je izšla v časopisu Sheboygan Press in reviji Wisconsin Magazine of History. Z raziskovanjem zgodovine slovenskega izseljenstva se je ukvarjala več kot štiri desetletja in pomembno prispevala k ohranjanju slovenske kulturne dediščine v ZDA. S publicističnim in organizacijskim delom je pomembno prispevala k povezovanju slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike in k ohranjanju slovenske identitete. Bila je ena najpomembnejših oseb v zgodovini slovenske skupnosti v ZDA. Neumorno je delovala za večjo povezanost slovenskih žensk in deklet vse do svoje smrti. Za zaslužno delo med izseljenkami ji je jugoslovanski kralj leta 1938 podelil red sv. Save.