Marcel OSTAŠEVSKI

Marcel Ostaševski (prvi priimek Pretnar) se je rodil in otroštvo preživel v Šivčevi hiši na Linhartovem trgu v Radovljici. S petjem se je začel ukvarjati kot otrok v zboru v radovljiškem koru in že takrat soliral. Maturiral je v Ljubljani in nato pet let študiral pravo, paralelno pa je nadaljeval s petjem pri Maroltovem Akademskem pevskem zboru. Ljubezen do petja ga je vlekla k študiju solopetja pri znani pedagoginji Pavli Lovšetovi in se nadaljevala pri Bogu Leskovicu. Poklicno pevsko pot je začel leta 1948, ko je bil povabljen in angažiran v Sarajevu. V tamkajšnji operni hiši je delal do leta 1952. Debitiral je kot grof Luna v Verdijevem Trubadurju. Med drugimi večjimi vlogami iz tega prvega obdobja so še Figaro v Seviljskem brivcu, Jelecki v Pikovi dami Čajkovskega, Grof Almaviva v Figarovi svatbi in Sharpless v Madame Butterfly. Kasneje se je preselil v Maribor. V letih 1952-1956 je nastopal v Operi SNG, v pretežno dramsko-baritonskih vlogah, kot so Rigoletto, Escamillo v Carmen, Alfio v Cavalerii Rusticani, Michonette v Adriani Lecouvreur (iz te predstave se ga mnogi še danes spominjajo z izjemnim spoštovanjem). Bil je tudi oče Germont, Gianni Schicchi v istoimenski operi, Mlinar v Gotovčevem Eru z onega sveta itd. Leta 1956 je svojo glasbeno pot nadaljeval v ljubljanski Operi. Tu ga najdemo spet v bolj lirskih vlogah, kot so Silvio v Glumačih, Valentin v Faustu, Guglielmo v Čarobni piščaliin Belcore v Kapljicah za ljubezen G. Donizettija, še vedno pa je bil stalen gost v mariborski Operi. Gostoval je tudi na Reki, v Novem Sadu, Skopju, Beogradu in Zagrebu. Do upokojitve leta 1979 je bil angažiran v ljubljanski Operi. Ostaševski je poustvaril številne vodilne lirske vloge opernega repertoarja, med drugim je bil Grof Luna v vrsti postavitev Verdijevega Trubadurja, Konzul in Jamadori v Puccinijevi Madame Butterfly, Malatesta v Donizettijevem Don Pasqualu, Angelotti v Puccinijevi Tosci, v različnih uprizoritvah je pel Rudolfa in Marcela v Puccinijevi La Boheme. Za njegovo kariero so bile zelo pomembne naslovna vloga v Verdijevem Rigolettu, pa Jeleckega v Pikovi dami in Lescauta v Manon. Med drugim je Ostaševski nastopal še v Gorenjskem slavčku, Desetem bratu, Črnih maskah in številnih drugih operah z železnega repertoarja domačih opernih hiš. V svoji celotni karieri je uprizoril petinpetdeset velikih vlog. Najraje je imel Mozarta in nemški operni repertoar, pa tudi italijanskega, ki je bil zlasti popularen na odru ljubljanske Opere. Njegovemu glasu so najbolj ustrezale lirske vloge, občinstvo pa je bilo navdušeno z lahkoto, s katero se je loteval najtežjih vlog. Bil je lirični baritonist in igralec vedre narave, predstavljal se je tudi v vlogah dramskega pevskega karakterja. Njegovo petje je ostalo ovekovečeno na nosilcih zvoka, med drugim je leta 1991 izšla kaseta z njegovimi najlepšimi arijami.