Majda (Marija) ŽONTAR

Na kranjski gimnaziji je maturirala leta 1954. Na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1960. Najprej se je zaposlila kot profesorica zgodovine na osnovnih šolah Staneta Žagarja in Simona Jenka v Kranju. Prvega septembra 1964 je nastopila službo kustosa za starejšo zgodovino v Gorenjskem muzeju v Kranju. Tu je delovala do upokojitve leta 1997, od leta 1973 kot višja kustodinja in od leta 1985 kot muzejska svetovalka. V letih 1992-1994 je bila ravnateljica muzeja.

Poleg tekočega muzejskega dela je bilo pripravljanje zgodovinskih razstav in pripadajočih katalogov najpomembnejši in najvidnejši del kulturno-izobraževalnih prizadevanj oddelka za starejšo zgodovino. Številne tematske razstave, kjer je sodelovala kot avtorica ali soavtorica so bile posvečene staremu Kranju, kranjskemu obdobju Prešerna, 500-letnici župnijske cerkve v Kranju, gledališču in gimnaziji v Kranju. Razstave za celotno Gorenjsko pa so bile posvečene gradovom, turškim taborom, kmečkim uporom, mlinom, prometu, poštni službi, industriji, planinstvu, kulturnim društvom ter stavkam tekstilnih in gradbenih delavcev. Zelo odmevna je bila razstava dr. Bleiweis in njegov čas. Sodelovala je tudi pri prirejanju numizmatičnih razstav. Seznami razstav so objavljeni v naslednjih publikacijah: 40 let Gorenjskega muzeja na straneh 123, 124, 127, 128; 50 let Gorenjskega muzeja; Avguštinov zbornik 1953-2003; Gorenjski muzej, Kranj, 2003, str. 296, 300.

Kot dopolnilo omenjenim razstavam je napisala številne strokovne članke, razprave in kataloge. Posebej je treba omeniti skupno delo Gorenjski kraji in ljudje. O razstavah je poročala tudi v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino. Poleg objav, ki so bile vezane na muzejske razstave je objavila tudi vrsto prispevkov s krajevno-zgodovinsko tematiko v številnih zbornikih, ki so izšli na Gorenjskem ter na območju Kamnika in Domžal, v Kroniki, v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ter v turističnih vodnikih. S prispevki s področja krajevne zgodovine je sodelovala tudi v Enciklopediji Slovenije. V posebni publikaciji je obravnavala kranjskega stavbenika Josipa Slavca (2001, skupaj z Jožetom Žontarjem). V Zborniku Prešernovi dnevi v Kranju, ki ga je izdala Mestna občina Kranj leta 2000, je skupaj z Jožetom Žontarjem obravnavala Kranj v Prešernovem času. Pritegnila pa jo je tudi zgodovina poštnega prometa. Kot soavtorica je sodelovala pri publikaciji o razvoju PTT-zvez in prometa na območju SR Slovenije od najstarejših časov do danes (PTT Arhiv, Beograd 1978/79). Ob stoletnici poštne palače v Ljubljani je Pošta Slovenije leta 1997 izdala zajetno publikacijo Pošta na slovenskih tleh. Zanjo je skupaj z Vladimirjem Klinarjem in Andrejem Hozjanom napisala Razvoj poštnega prometa na Slovenskem od podržavljanja pošte 1722 do 1918.

Vir: zapis Majde Žontar, Kranj, marec 2011