Polona Lovšin je prva leta svojega življenja preživela v Ljubljani. Pri petih letih se je njena družina preselila v Trzin. Srednjo šolo je obiskovala v Kamniku, nato pa je šolanje nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost. Po zaključku študija je eno leto poučevala likovno umetnost, potem pa se je v celoti posvetila ilustriranju. Živi in dela v Ljubljani.
Polona Lovšin pri svojem delu rada uporablja več barv, za katere ne želi, da so popolnoma čiste. Pravi, da rada eksperimentira in odkriva nove sloge. Veliko pozornost namenja izrazom na obrazih – to tehniko vadi s pomočjo črno-belih filmov, kjer je izrazita obrazna mimika.
Nominirana je bila za več nagrad, in sicer za nagrado Izvirna slovenska slikanica za ilustracije za slikanico Bobek in barčica leta 2006, dvakrat je bila nominirana za nagrado Kristine Brenkove (leta 2008 za slikanico Medo reši vsako zmedo in leta 2014 za slikanico Princesa srca).
- Medved išče pestunjo: ruska ljudska pravljica, 2003.
- Guček, Maruša: O Tininem dedku. V: Cicido, ciciban, dober dan: petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja: velika knjiga zgodb. Ur. Irena Matko Lukan, Slavica Remškar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.
- Otroške zavozlanke: križanke, izpolnjevanke, uganke, 2004.
- Nauk o glasbi 2, 2004.
- Uganka: slovenska ljudska. V: Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosim: 24 pesmi, pravljic in ugank za božično-novoletni čas. Ur. Anja Štefan. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.
- Bobek in Barčica, 2005.
- Dvorec, 2005.
Leta 2006 je prejela nagrado Bele vrane za slikanico Bobek in barčica.
Album slovenskih ilustratorjev. Ur. Alenka Veler. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.
