Konrad in njegov brat Rudolf (roj. 14.4.1812 v Kranju in umrl 10.2.1871 v Zagrebu) sta se rodila trgovcu in obrtniku Antonu (roj. 25.2.1772, umrl 17.2.1835). Leta 1835 sta od očeta prevzela tovarno sit, v kateri je bilo leta 1840 zaposlenih okoli 300 delavcev. Njuni sitarski izdelki in izdelki kranjskih kocarn so bili kar kvalitetni, saj to dokazujejo nagrade s takratnih obrtnih razstav. V letih 1837-39 je bil Konrad mestni odbornik , v letih 1840-49 pa sodnik. Konrad je bil eden prvih naročnikov Kmetijskih in rokodelskih Novic (1843/44).
Aprila 1848 je postal glavni poveljnik narodne straže mesta Kranja, ki je maja štela že 257 gardistov in 24 godbenikov. Spomladi 1848 so se brata Lokar in Konrad Pleiweiss kot edini kranjski meščani, pridružili Slovenskemu društvu iz Ljubljane, ki je zastopalo idejo zedinjene Slovenije in svarilo pred frankfurtskimi volitvami. Na pobudo Konrada se je leta 1854 obnovilo bralno in zabavno društva Kazina. Do leta 1858 ga je vodil brat Rudolf . 3.8.1850 so na prvih občinskih volitvah odborniki izvolili predstojništvo: Konrada Lokarja za župana, F, Mayerja, Jak. Jalena in dr. V. Hradeckega pa za svetovalce. Ko je leta 1857 zašlo podjetje bratov Lokar v plačilne težave, je Konrad odstopil z županske funkcije. Čez štiri leta je bil ponovno izvoljen za kranjskega župana (1861-1865). Marca 1861 je bil izvoljen še za poslanca mest Kranj in Škofje Loke v deželnem zboru in ostal na tej funkciji do leta 1866. Po konkurzu leta 1867 je Konrad živel do svoje smrti kot ubog gostač v nekdanji lastni hiši.
J. Žontar: Zgodovina mesta Kranja, več strani od 294 do 339
Morda vas zanimajo tudi
QUARANTOTTO, plemiška družina
ŽERJAL, Aldo
