Lojze DIACCI

Z Govc (Sedraža) je vsak dan hodil na “šiht” čez hrib v rudnik Huda jama. Bil je rudar, ki je kmalu spoznal pomen sindikalne organiziranosti za delavce. To se mu je potrdilo že v njegovi prvi delavski stavki l. 1923. Leta 1926 se je organiziral v sindikatu Strokovne zveze rudarjev, organizaciji krščanskih socialistov, ki je bila vključena v Jugoslovansko strokovno zvezo (JSZ). V letih 1931-1941 je bil glavni obratni zaupnik Rudnika Laško, opravljal pa je tudi dolžnost predsednika bratovske skladnice in celo predsednika Strokovne zveze rudarjev.

Bil je med organizatorji ilegalne konference krščanskih socialistov (l. 1940), kjer so poudarili potrebo po povezavi s KP in po enotni delavski fronti v boju proti fašizmu. Že maja l. 1941 je bil med ustanovitelji prvega Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Od leta 1941 je bil v partizanih, najprej v okrožju Revirji, nato v Kočevskem rogu, kjer je delal na odseku za socialno skrbstvo pri predsedstvu SNOS. Po vojni ga je za nekaj let pritegnilo delo v sindikatih. Postal je član Glavnega odbora enotnih sindikatov Slovenije na takratnem ministrstvu za delovne odnose. Bil je član sveta republike in deset let predsednik odbora rudarjev Slovenije.

Lojze Diacci je izšel iz krščansko-socialističnega gibanja. Vedno si je prizadeval za strpen dialog in poštenje. Tako je l. 1951 po lastnem preudarku šel prostovoljno delat nazaj v rudnik, kjer je kot rudar delal kljub bolezni do redne upokojitve.