Kot rudniški delavec in sindikalist je bil član sindikata Strokovne zveze rudarjev, organizacije krščanskih socialistov, ki je bila vključena v Jugoslovansko strokovno zvezo (JSZ), pri kateri je bil nekaj časa član vodstva. Deloval je med rudarji in bil med organizatorji zadružništva. Sodeloval je z Lojzetom Diaccijem in njuno skupno delo je imelo predvsem v revirjih velik odmev. Zaradi demonstracij proti neupravičenemu odpuščanju delavcev so ga l. 1933 zaprli.
Kot kandidat opozicije je bil l. 1935 izvoljen za župana občine Sv. Krištof. Tudi v dogodkih leta 1940 in 1941 je v okviru kršanskih socialistov in Osvobodilne fronte deloval enako kot njegov delovni prijatelj Lojze Diacci. Njuna pot se je ločila l. 1942, ko so v začetku oktobra Lešnika nemške okupacijske oblasti aretirale. Poslan je bil v koncentracijsko taborišče Mauthausen, pozneje v njegovo podružnico Gusen.
Po vojni je delal v rudniku Huda jama in bil med drugim tudi republiški poslanec in član Sveta republike SR Slovenije.
M. Kovačič: Znani Laščani, Laško 1994
Enciklopedija Slovenije, 6. knjiga, Ljubljana 1992, str. 148–149
