KRSTNIK, Janez

Leta 1674 je končal šolanje v jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Med šolanjem si je pridobil dva dobra prijatelja: predstojnika p. Janeza Mejaka in kranjskega deželnega glavarja Seifrida Eggenberga. Pravo je študiral na Dunaju. Doktoriral je leta 1677. Nato je tri leta študiral bogoslovje, a je študij prekinil. Ordiniran je bil leta 1680. Leta 1682 je napravil doktorat iz bogoslovja na benediktinski univerzi v Salzburgu. Svoje znanje je izpopolnjeval na študiju v Franciji, Namčiji, Italiji. Dosegel je tudi doktorat obojega prava.

Pri sekovskem škofu Janezu Ernestu grofu Thurnu je vodil škofovsko upravo, stanoval je v Grafenwerthu. Najkasneje leta 1683 je postal kanonik, nato tudi svetovalec salzburškega nadškofa Maksimiljana Kuenburga. Leta 1685 je postal konzistorialni svetnik in vodja nadškofijske knjižnice. Kot izvedenec v cerkvenem pravu je leta 1689 v imenu salzburškega nadškofa J. E. Thurna pri cesarju in papeški kuriji posredoval za salzburške pravice na brandenburškem in bavarskem dvoru. V tistem času je zaprosil tudi za ljubljansko proštijo. Leta 1692 je bil odlikovan z naslovom apostolski pronotar in palatinski grof. Spletkam dunajskega dvora navkljub je dobil mesto ljubljanskega prošta.

Bil je soustanovitelj Academie operosorum leta 1693 v Ljubljani. Po svojih zvezah je akademijo predstavil v tujini in ji priskrbel mednarodno priznanje. Leta 1693 je postal tajni svetnik salzburške kneževine. Leta 1695 je postal član Družbe Zedinjenih ali societas Unitorum-bratovščine sv. Dizme. Leta 1699 je bil med tistimi, ki so sprožili zidanje nove stolnice v Ljubljani, leta 1703 je pri njej ustanovil poseben beneficij. Leta 1702 je B. Höffer na Prešernovo pobudo ustanovil Academio Philharmonicorum. Zanimal se je za slovenski jezik, ukvarjal se je s pesništvom in genealogijo. Zbiral je knjige za prvo javno knjižnico pri stolnici, ki je bila ustanovljena leta 1701, danes ji pravimo semeniška knjižnica. Leta 1699 je postal član stanovskega odbora, leta 1700 je postal njegov podpredsenik, leta 1703 pa predsednik.

Bil je srednje rasti in zelo bolehen. Umrl je za težavami z zgornjimi prebavili. Ob koncu je imel visoko vročino. Za ustanovo dijaških štipendij svojim rojakom je  leta 1701 kupil desetino thurnovske posesti v Selu, Zabreznici, Vrbi. Prešernovo bibliografijo je objavil Janez Gregor Dolničar v Bibliotheca Labacensis Publica.