Skupaj z družino je živel najprej na Koroškem Selovcu. V osnovno šolo je hodil ravno v času nemške okupacije. Po maturi na ravenski gimnaziji je odšel na študij zgodovine v Ljubljano. Po diplomi na Filozofski fakulteti pa se je vrnil na Ravne, kjer je začel leta 1962 poučevati na Gimnaziji Ravne. Tu je poučeval zgodovino in navduševal dijake k raziskovanju zgodovine in uporabi zgodovinskih virov. Kot profesor je deloval do leta 1979, ko je prevzel vodenje takratnega Delavskega muzeja na Ravnah. Načrtno je širil muzejsko dejavnost in gradil svojo vizijo razvoja muzeja. Z raziskovanjem se je ukvarjal tudi sam. Proučeval je delavsko gibanje v Mežiški dolini, železarstvo, premogovništvo, delovanje društev, NOB, kmečko arhitekturo in še bi lahko naštevali. Njegova priljubljena dejavnost ob rednem delu je bila tudi urejanje arhivskega gradiva. Bil je tudi predsednik Zgodovinskega društva za Koroško in član izvršnega odbora Zgodovinskega društva Slovenije. V času vodenja društva je skrbel za izid Koroškega zbornika. V letu 1996, ko se je upokojil, njegova raziskovalna žilica ni ovenela in je še nekaj časa sodeloval pri različnih projektih. Po hudi bolezni je umrl na svojem domu.
avtorstvo, soavtorstvo.:
- Železarna Prevalje, 1835-1899 (1987),
- Mežiška dolina, utrip zadnjih tristo let (1992),
- Prispevki k zgodovini koroške krajine (2004),
- Valvasorjev Guštanj (2005).
Svoje članke in prispevke je objavljal v poljudnih in strokovnih publikacijah: Časopis za zgodovino in narodopisje, Argo, Koroški fužinar, Med Peco in Pohorjem, Koroški zbornik in drugi.
Leta 1996 je prejel zlato Prežihovo priznanje, leta 2005 mu je Občina Ravne podelila naziv častnega občana.
- Koroški zbornik 1. Slovenj Gradec, 1995, str. 161.
- Koroški fužinar, 1996, št. 2, str. 9.
- Krivograd Alojz: Prispevki k zgodovini koroške krajine. Ravne na Koroškem, 2004, str. 12-13.
- Ravenski razgledi, 2007, str. 44.
