Kristijan PAJER

Fotografa Kristijana Pajerja (nemška različica podpisa Christian Paier) iz Kranja stroka na podlagi njegovih fotografij iz Svete dežele uvršča v vrh zgodnje evropske popotniške fotografije. Bil je namreč drzen svetovni popotnik in nadarjen fotograf, ki je v času, ko se je fotografija po svetu šele dobro rojevala, ustvaril slikovni opus, izjemen po obsegu, motiviki, kakovosti in kompoziciji.

Po končani ljudski šoli v Kranju in šolanju v Celju, je že kot petnajstletnik nastopil službo učitelja v Žalcu. Čez tri leta se je preselil na Dovje pri Mojstrani, a njegov nemirni duh ga je v času velikih kolonialnih osvajanj gnal po svetu. Leta 1860 je odplul v Kartum (Sudan), kjer je bil sprejet na mesto pomočnika slovenskega misijona v Afriki. Fotografskega postopka se je očitno izučil že pred potovanjem, saj je nato slikal znamenite kraje v Egiptu in Palestini. V Kartumu je služboval štiri mesece, po bolezni okreval v Aleksandriji in se zatem odpravil v Sveto deželo, kjer je raziskoval mesto in s fotoaparatom beležil znamenitosti, povezane s krščansko vero. Po pustolovščinah, med katerimi mu je pretila celo obsodba na usmrtitev z obglavljenjem, se je srečno vrnil v Kairo in nato v domovino. A raziskovalna žilica ga je gnala na nove poti. Fotografija ga je povsem prevzela. Tako se v prošnji za pridobitev potnega lista za odpravo v Egipt, ki jo je oddal leta 1864, že navede kot fotograf. Ker je bil vojaški obveznik, mu potovanja niso odobrili, zato je, neugnan kot je bil, izvedel drzno zamisel in se čez morje prepeljal skrivoma v zaboju v podpalubju. Njegov podvig je v Kairu odmeval kot čudež in o našem rojaku se je govorilo kot o junaku. V mestu si je nato uredil fotografsko delavnico. Ko se mu je pridružil še en fotografski navdušenec, Nemec Friderik Meissner, sta se odpravila v Jeruzalem, kar je bila že povsem fotografsko orientirana pot. Po vrnitvi z drugega popotovanja je Pajer ustanovil svoj atelje v Ljubljani. Obrtno dovoljenje je dobil leta 1877. Predvsem je bil uspešen z reprodukcijami svojih fotografij z eksotičnih potovanj, ukvarjal pa se je tudi s portreti in s fotografiranjem krajine. Potoval je po vsej Sloveniji in beležil naše kraje. V tem opusu so pomembne fotografije, ki kažejo podobo Ljubljane pred usodnim potresom leta 1895. V Kranju smo našemu rojaku lahko hvaležni za prvo fotografijo mesta iz leta 1869, ki je odličen primer njegovih pionirskih panoramskih posnetkov. Pajer je znal uveljavljati svoj talent – pripravil je izbor šestindvajsetih fotografij in jih v prestižnem albumu poslal cesarju Francu Jožefu, ki mu je v znak hvaležnosti podaril zlat prstan s šestnajstimi briljanti.

Ohranjeni fotografski opus Kristijana Pajerja obsega oseminpetdeset podpisanih ali z njegovo pisavo označenih fotografij. Njegove fotografije hranijo v Ljubljanskem škofovskem arhivu, v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani, v Narodnem muzeju Slovenije in celo v dunajskem muzeju Albertina. Največ o nenavadni usodi Kristijana Pajerja sta raziskala Kranjčanka Nina Zupan Šorli, ki je s predstavitvijo svojega rojaka diplomirala, in zgodovinar Blaž Otrin.